Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zvočnost stare pleterske kartuzijanske cerkve uravnavajo štimanice: resonatorji, glinene posode, ki s sozvenečimi višinami in nižinami tonov ustvarjajo resonanco.
Ideja, da bi čudovito sozvenenje ujeli, se je utrnila Janezu Jocifu, svetovalcu za staro glasbo in ples pri JSKD. In z njo mu je uspelo vneti ekipo Radia Slovenija, Vokalno skupino Gallina in Ansambel Ingenium ter tri slovenske skladatelje – Nano Forte, Damijana Močnika in Andreja Makorja –, ki so skomponirali nova dela prav za akustiko pleterske gotske cerkve.
K sodelovanju smo povabili dr. Katarino Šter, strokovnjakinjo za kartuzijanski koral, Ansambel Ingenium pa smo naprosili, da je zapel izbrane kartuzijanske korale, domnevno nastale za gradual žičke kartuzije.
Piko na i so dali kartuzijani, beli menihi s priorjem Frančiškom, ki so se izjemno prijazno odzvali na povabilo in tudi sami zapeli pred mikrofoni pod štimanicami.
O štimanicah vam bo marsikaj razkrilo tudi razmišljanje glasbenega producenta Toneta Jurce. Iz naštetega smo ustvarili zvočni pasijon, umerjen na čas od cvetne nedelje pa do velike noči.
Pozneje pa boste v reportažno-dokumentarni oddaji podrobneje spoznali štimanice in ljudi, ki smo se s z njimi ukvarjali. Poleg naštetih strokovnjakov in gorečnežev, boste lahko v oddaji slišali tudi besede kartuzijanskega priorja, brata Frančiška, generalnega konservatorja dr. Roberta Peskarja z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in zvokovnega mojstra Mirana Kazafuro.
Posebni projekt 3. programa Radia Slovenija, programa ARS
Zvočnost stare pleterske kartuzijanske cerkve uravnavajo štimanice: resonatorji, glinene posode, ki s sozvenečimi višinami in nižinami tonov ustvarjajo resonanco.
Ideja, da bi čudovito sozvenenje ujeli, se je utrnila Janezu Jocifu, svetovalcu za staro glasbo in ples pri JSKD. In z njo mu je uspelo vneti ekipo Radia Slovenija, Vokalno skupino Gallina in Ansambel Ingenium ter tri slovenske skladatelje – Nano Forte, Damijana Močnika in Andreja Makorja –, ki so skomponirali nova dela prav za akustiko pleterske gotske cerkve.
K sodelovanju smo povabili dr. Katarino Šter, strokovnjakinjo za kartuzijanski koral, Ansambel Ingenium pa smo naprosili, da je zapel izbrane kartuzijanske korale, domnevno nastale za gradual žičke kartuzije.
Piko na i so dali kartuzijani, beli menihi s priorjem Frančiškom, ki so se izjemno prijazno odzvali na povabilo in tudi sami zapeli pred mikrofoni pod štimanicami.
O štimanicah vam bo marsikaj razkrilo tudi razmišljanje glasbenega producenta Toneta Jurce. Iz naštetega smo ustvarili zvočni pasijon, umerjen na čas od cvetne nedelje pa do velike noči.
Pozneje pa boste v reportažno-dokumentarni oddaji podrobneje spoznali štimanice in ljudi, ki smo se s z njimi ukvarjali. Poleg naštetih strokovnjakov in gorečnežev, boste lahko v oddaji slišali tudi besede kartuzijanskega priorja, brata Frančiška, generalnega konservatorja dr. Roberta Peskarja z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in zvokovnega mojstra Mirana Kazafuro.
Zvočnost stare pleterske kartuzijanske cerkve uravnavajo štimanice: resonatorji, glinene posode, ki s sozvenečimi višinami in nižinami tonov ustvarjajo resonanco.
Ideja, da bi čudovito sozvenenje ujeli, se je utrnila Janezu Jocifu, svetovalcu za staro glasbo in ples pri JSKD. In z njo mu je uspelo vneti ekipo Radia Slovenija, Vokalno skupino Gallina in Ansambel Ingenium ter tri slovenske skladatelje – Nano Forte, Damijana Močnika in Andreja Makorja –, ki so skomponirali nova dela prav za akustiko pleterske gotske cerkve.
K sodelovanju smo povabili dr. Katarino Šter, strokovnjakinjo za kartuzijanski koral, Ansambel Ingenium pa smo naprosili, da je zapel izbrane kartuzijanske korale, domnevno nastale za gradual žičke kartuzije.
Piko na i so dali kartuzijani, beli menihi s priorjem Frančiškom, ki so se izjemno prijazno odzvali na povabilo in tudi sami zapeli pred mikrofoni pod štimanicami.
O štimanicah vam bo marsikaj razkrilo tudi razmišljanje glasbenega producenta Toneta Jurce. Iz naštetega smo ustvarili zvočni pasijon, umerjen na čas od cvetne nedelje pa do velike noči.
Pozneje pa boste v reportažno-dokumentarni oddaji podrobneje spoznali štimanice in ljudi, ki smo se s z njimi ukvarjali. Poleg naštetih strokovnjakov in gorečnežev, boste lahko v oddaji slišali tudi besede kartuzijanskega priorja, brata Frančiška, generalnega konservatorja dr. Roberta Peskarja z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in zvokovnega mojstra Mirana Kazafuro.
Posebni projekt 3. programa Radia Slovenija, programa ARS
Zvočnost stare pleterske kartuzijanske cerkve uravnavajo štimanice: resonatorji, glinene posode, ki s sozvenečimi višinami in nižinami tonov ustvarjajo resonanco.
Ideja, da bi čudovito sozvenenje ujeli, se je utrnila Janezu Jocifu, svetovalcu za staro glasbo in ples pri JSKD. In z njo mu je uspelo vneti ekipo Radia Slovenija, Vokalno skupino Gallina in Ansambel Ingenium ter tri slovenske skladatelje – Nano Forte, Damijana Močnika in Andreja Makorja –, ki so skomponirali nova dela prav za akustiko pleterske gotske cerkve.
K sodelovanju smo povabili dr. Katarino Šter, strokovnjakinjo za kartuzijanski koral, Ansambel Ingenium pa smo naprosili, da je zapel izbrane kartuzijanske korale, domnevno nastale za gradual žičke kartuzije.
Piko na i so dali kartuzijani, beli menihi s priorjem Frančiškom, ki so se izjemno prijazno odzvali na povabilo in tudi sami zapeli pred mikrofoni pod štimanicami.
O štimanicah vam bo marsikaj razkrilo tudi razmišljanje glasbenega producenta Toneta Jurce. Iz naštetega smo ustvarili zvočni pasijon, umerjen na čas od cvetne nedelje pa do velike noči.
Pozneje pa boste v reportažno-dokumentarni oddaji podrobneje spoznali štimanice in ljudi, ki smo se s z njimi ukvarjali. Poleg naštetih strokovnjakov in gorečnežev, boste lahko v oddaji slišali tudi besede kartuzijanskega priorja, brata Frančiška, generalnega konservatorja dr. Roberta Peskarja z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in zvokovnega mojstra Mirana Kazafuro.
Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, ki naj bi v celoti stal 240 milijonov.
Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo
»Glasba je čas, ki ga v svoji začasnosti ukrademo večnosti,« pove fotograf in filozof dr. Evgen Bavčar, trojni doktor, častni znanstvenik Inštituta za kritične študije v Mehiki in v istem inštitutu tudi direktor laboratorija za nevidno. Je tudi vitez francoske legije časti in častni občan Evrope, razglašen leta 2016. Kot gostujoči profesor je predaval na evropskih in ameriških univerzah o estetiki in problematiki slepih, danes pa nas bo s svojimi glasbenimi spomini popeljal v svet Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic, pa tudi v svet s sončno krajino navdihnjene glasbe – ali kot je povedal dr. Bavčar: »Glasbe, ki sem si jo posnel na magnetofon, glasbe, ki je kot antidrepresiv.« Govorili bomo o svetu absolutnega poslušanja, pa tudi o dostopnosti slepih do drugih, v svetu vizualnega usidranih umetnosti, o izkušnjah ‘pogleda od blizu’. Z besedami dr. Bavčarja: »Imel sem možnost, da sem v Rimu tipal kip Mojzesa od Michelangela. Izkušnja je bila tako močna, da sem jokal.« Na fotografiji: dr. Evgen Bavčar (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov