Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 1. svetovnem dnevu čebel smo na simbolni ravni vrnili brenčanje čebel na travnike. Pridružili ste se nam lahko na travniku ali pred radijskimi sprejemniki.
Ujel sem jih v tranzistor.
Da bi to nemo pomlad plesale.
Na odru zelene puščave.Da bi te z njimi učil življenja.
Ne smrti.(variacija na pesem maj:varoza Malgorzate Lebda)
Čeprav se zdi, da so čebele zelo prisotne v našem okolju, se zaradi intenzivnega kmetijstva širijo zelene puščave, travniki brez medonosnih rastlin in s tem brez čebel. V sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije in širšo javnostjo na simbolni ravni vračamo brenčanje čebel na travnike. Projektu se lahko pridružite, da na travniku po vaši izbiri predvajate posnetek šumenja čebel in sodelujete v nagradni igri.
Na svetovni dan čebel, 20. maja, se bo ob 18h na travniku na Breznici pri Žirovnici, rojstnem kraju začetnika modernega čebelarstva Antona Janše, se je Aleksander Čobec pogovarjal z biologom in čebelarjem Janezom Gregorijem ter Polonco Lovšin, vizualno umetnico, ki je za umetniški projekt o čebeljem opraševanju Bodi čebela prejela priznanje Riharda Jakopiča 2018 (posnetek).
Koncert za čebele
Čeprav je dolgo časa veljalo prepričanje, da so čebele gluhe, danes vemo, da čebele »slišijo« – zvok na kratko razdaljo 6 mm (tudi do 10 mm) kot gibanje zraka zaznavajo s tipalnicami. Na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars smo se jim zato simbolno poklonili s koncertom za čebele – glasbo zanj je prav za to priložnost ustvaril skladatelj Brane Zorman. Koncertje bil na svetovni dan čebel ob 18.15 premierno izveden na travniku na Breznici pri Žirovnici. Frekvenčno območje, na katerem je bil koncert predvajan, se je raztezalo od frekvenčnega območja šumenja čebel, okoli 265 Hz, do območja okoli 2 kHz, do koder v harmoniji z osnovno frekvenco 500 Hz seže petje matic. Del za čebele ustvarjene glasbe, ki smo jo neposredno predvajali na programu Ars, so tako zaznale le – čebele.
Neposredni prenos dogodka je bil na 3. programu Radia Slovenija, 20. maja ob 18h. Avtorja projekta sta Aleksander Čobec in Saška Rakef.
Informativni utrinki na Arsu ob svetovnem dnevu čebel
V utrinkih smo povedali nekaj zanimivosti o čebelah in njihovem pomenu. Posamičen utrinek je trajal do dve minuti. Od 7.20 do 22.00 smo predvajali deset utrinkov v prepoznavni zvočni podobi – rojenje čebel. Avtor Klemen Markovčič.
Oddaje o čebelah
Tematiki čebel smo namenili tudi oddaje Arsov forum, Lirični utrinek in Jezikovni pogovori.
Ob 1. svetovnem dnevu čebel smo na simbolni ravni vrnili brenčanje čebel na travnike. Pridružili ste se nam lahko na travniku ali pred radijskimi sprejemniki.
Ujel sem jih v tranzistor.
Da bi to nemo pomlad plesale.
Na odru zelene puščave.Da bi te z njimi učil življenja.
Ne smrti.(variacija na pesem maj:varoza Malgorzate Lebda)
Čeprav se zdi, da so čebele zelo prisotne v našem okolju, se zaradi intenzivnega kmetijstva širijo zelene puščave, travniki brez medonosnih rastlin in s tem brez čebel. V sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije in širšo javnostjo na simbolni ravni vračamo brenčanje čebel na travnike. Projektu se lahko pridružite, da na travniku po vaši izbiri predvajate posnetek šumenja čebel in sodelujete v nagradni igri.
Na svetovni dan čebel, 20. maja, se bo ob 18h na travniku na Breznici pri Žirovnici, rojstnem kraju začetnika modernega čebelarstva Antona Janše, se je Aleksander Čobec pogovarjal z biologom in čebelarjem Janezom Gregorijem ter Polonco Lovšin, vizualno umetnico, ki je za umetniški projekt o čebeljem opraševanju Bodi čebela prejela priznanje Riharda Jakopiča 2018 (posnetek).
Koncert za čebele
Čeprav je dolgo časa veljalo prepričanje, da so čebele gluhe, danes vemo, da čebele »slišijo« – zvok na kratko razdaljo 6 mm (tudi do 10 mm) kot gibanje zraka zaznavajo s tipalnicami. Na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars smo se jim zato simbolno poklonili s koncertom za čebele – glasbo zanj je prav za to priložnost ustvaril skladatelj Brane Zorman. Koncertje bil na svetovni dan čebel ob 18.15 premierno izveden na travniku na Breznici pri Žirovnici. Frekvenčno območje, na katerem je bil koncert predvajan, se je raztezalo od frekvenčnega območja šumenja čebel, okoli 265 Hz, do območja okoli 2 kHz, do koder v harmoniji z osnovno frekvenco 500 Hz seže petje matic. Del za čebele ustvarjene glasbe, ki smo jo neposredno predvajali na programu Ars, so tako zaznale le – čebele.
Neposredni prenos dogodka je bil na 3. programu Radia Slovenija, 20. maja ob 18h. Avtorja projekta sta Aleksander Čobec in Saška Rakef.
Informativni utrinki na Arsu ob svetovnem dnevu čebel
V utrinkih smo povedali nekaj zanimivosti o čebelah in njihovem pomenu. Posamičen utrinek je trajal do dve minuti. Od 7.20 do 22.00 smo predvajali deset utrinkov v prepoznavni zvočni podobi – rojenje čebel. Avtor Klemen Markovčič.
Oddaje o čebelah
Tematiki čebel smo namenili tudi oddaje Arsov forum, Lirični utrinek in Jezikovni pogovori.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov