Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Atriju Mestnega muzeja bo izvedla dela za solo violino Pavla Mihelčiča, Janeza Matičiča, Andreja Ešpaja in Vytautasa Barkauskasa
Violinistka Nadežda Tokareva, je diplomirala na Moskovskem državnem konservatoriju, leta 2012 pa se je ustalila v Sloveniji. Občinstvo je pritegnila z bogatim in raznovrstnim repertoarjem, ki sega od baroka do 21. stoletja. V Atriju Mestnega muzeja bo izvedla dela za solo violino Pavla Mihelčiča in Janeza Matičiča ter glasbo dveh našemu okolju manj znanih umetnikov, ruskega skladatelja Andreja Ešpaja in litvanskega skladatelja Vytautasa Barkauskasa.
Foto: Ivan Merljak
V Atriju Mestnega muzeja bo izvedla dela za solo violino Pavla Mihelčiča, Janeza Matičiča, Andreja Ešpaja in Vytautasa Barkauskasa
Violinistka Nadežda Tokareva, je diplomirala na Moskovskem državnem konservatoriju, leta 2012 pa se je ustalila v Sloveniji. Občinstvo je pritegnila z bogatim in raznovrstnim repertoarjem, ki sega od baroka do 21. stoletja. V Atriju Mestnega muzeja bo izvedla dela za solo violino Pavla Mihelčiča in Janeza Matičiča ter glasbo dveh našemu okolju manj znanih umetnikov, ruskega skladatelja Andreja Ešpaja in litvanskega skladatelja Vytautasa Barkauskasa.
Foto: Ivan Merljak
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov