Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Inženir Osana je glas kukavice ustvaril tehnično, bilo je precej zapleteno. Eden njegovih študentov in poznejši radijski sodelavec Slavoj Jenko se je spominjal, da ? je nekaj dni ves iz sebe hodil po hodniku. Roke je držal na hrbtu in se pri tem ves čas prav po kukavičje oglašal. Študentje so se smejali, profesor pa je polglasno premleval, kako naj naredi napravo, ki bo oddajala glasove, podobne kukavičjemu petju. Slavoj Jenko je bil tudi tisti, ki ga je inženir Osana poslal po nagačeno ptico. Ta je bila le predstava za poslušalce in nastopajoče; v njene oči so bile vgrajene žarnice, ki so rdeče zasvetile, ko se je oglasila.
To je le eden izmed številnih zanimivih odlomkov, ki jih boste lahko slišali v oddaji. V njej bo glavno vlogo igrala, seveda, glasba: na izjemno redkih predvojnih posnetkih, izmed katerih so tudi taki, ki jih boste zagotovo slišali ? prvič!
Avtorici oddaje sta Jasna Nemec Novak in Brigita Rovšek.
O začetkih Radia Ljubljana
Inženir Osana je glas kukavice ustvaril tehnično, bilo je precej zapleteno. Eden njegovih študentov in poznejši radijski sodelavec Slavoj Jenko se je spominjal, da … je nekaj dni ves iz sebe hodil po hodniku. Roke je držal na hrbtu in se pri tem ves čas prav po kukavičje oglašal. Študentje so se smejali, profesor pa je polglasno premleval, kako naj naredi napravo, ki bo oddajala glasove, podobne kukavičjemu petju. Slavoj Jenko je bil tudi tisti, ki ga je inženir Osana poslal po nagačeno ptico. Ta je bila le predstava za poslušalce in nastopajoče; v njene oči so bile vgrajene žarnice, ki so rdeče zasvetile, ko se je oglasila.
To je le eden izmed številnih zanimivih odlomkov, ki jih boste lahko slišali v oddaji. V njej bo glavno vlogo igrala, seveda, glasba: na izjemno redkih predvojnih posnetkih, izmed katerih so tudi taki, ki jih boste zagotovo slišali – prvič! Za slovensko kulturo so neprecenljivi. S svojimi komentarji se bodo oglasili tudi dirigent Samo Hubad, dr. Veronika Šarec, inženir Jože Mastnak in tonski mojster Rudi Omota.
Avtorici oddaje sta Jasna Nemec Novak in Brigita Rovšek.
Inženir Osana je glas kukavice ustvaril tehnično, bilo je precej zapleteno. Eden njegovih študentov in poznejši radijski sodelavec Slavoj Jenko se je spominjal, da ? je nekaj dni ves iz sebe hodil po hodniku. Roke je držal na hrbtu in se pri tem ves čas prav po kukavičje oglašal. Študentje so se smejali, profesor pa je polglasno premleval, kako naj naredi napravo, ki bo oddajala glasove, podobne kukavičjemu petju. Slavoj Jenko je bil tudi tisti, ki ga je inženir Osana poslal po nagačeno ptico. Ta je bila le predstava za poslušalce in nastopajoče; v njene oči so bile vgrajene žarnice, ki so rdeče zasvetile, ko se je oglasila.
To je le eden izmed številnih zanimivih odlomkov, ki jih boste lahko slišali v oddaji. V njej bo glavno vlogo igrala, seveda, glasba: na izjemno redkih predvojnih posnetkih, izmed katerih so tudi taki, ki jih boste zagotovo slišali ? prvič!
Avtorici oddaje sta Jasna Nemec Novak in Brigita Rovšek.
O začetkih Radia Ljubljana
Inženir Osana je glas kukavice ustvaril tehnično, bilo je precej zapleteno. Eden njegovih študentov in poznejši radijski sodelavec Slavoj Jenko se je spominjal, da … je nekaj dni ves iz sebe hodil po hodniku. Roke je držal na hrbtu in se pri tem ves čas prav po kukavičje oglašal. Študentje so se smejali, profesor pa je polglasno premleval, kako naj naredi napravo, ki bo oddajala glasove, podobne kukavičjemu petju. Slavoj Jenko je bil tudi tisti, ki ga je inženir Osana poslal po nagačeno ptico. Ta je bila le predstava za poslušalce in nastopajoče; v njene oči so bile vgrajene žarnice, ki so rdeče zasvetile, ko se je oglasila.
To je le eden izmed številnih zanimivih odlomkov, ki jih boste lahko slišali v oddaji. V njej bo glavno vlogo igrala, seveda, glasba: na izjemno redkih predvojnih posnetkih, izmed katerih so tudi taki, ki jih boste zagotovo slišali – prvič! Za slovensko kulturo so neprecenljivi. S svojimi komentarji se bodo oglasili tudi dirigent Samo Hubad, dr. Veronika Šarec, inženir Jože Mastnak in tonski mojster Rudi Omota.
Avtorici oddaje sta Jasna Nemec Novak in Brigita Rovšek.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov