Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Inženir Osana je glas kukavice ustvaril tehnično, bilo je precej zapleteno. Eden njegovih študentov in poznejši radijski sodelavec Slavoj Jenko se je spominjal, da ? je nekaj dni ves iz sebe hodil po hodniku. Roke je držal na hrbtu in se pri tem ves čas prav po kukavičje oglašal. Študentje so se smejali, profesor pa je polglasno premleval, kako naj naredi napravo, ki bo oddajala glasove, podobne kukavičjemu petju. Slavoj Jenko je bil tudi tisti, ki ga je inženir Osana poslal po nagačeno ptico. Ta je bila le predstava za poslušalce in nastopajoče; v njene oči so bile vgrajene žarnice, ki so rdeče zasvetile, ko se je oglasila.
To je le eden izmed številnih zanimivih odlomkov, ki jih boste lahko slišali v oddaji. V njej bo glavno vlogo igrala, seveda, glasba: na izjemno redkih predvojnih posnetkih, izmed katerih so tudi taki, ki jih boste zagotovo slišali ? prvič!
Avtorici oddaje sta Jasna Nemec Novak in Brigita Rovšek.
O začetkih Radia Ljubljana
Inženir Osana je glas kukavice ustvaril tehnično, bilo je precej zapleteno. Eden njegovih študentov in poznejši radijski sodelavec Slavoj Jenko se je spominjal, da … je nekaj dni ves iz sebe hodil po hodniku. Roke je držal na hrbtu in se pri tem ves čas prav po kukavičje oglašal. Študentje so se smejali, profesor pa je polglasno premleval, kako naj naredi napravo, ki bo oddajala glasove, podobne kukavičjemu petju. Slavoj Jenko je bil tudi tisti, ki ga je inženir Osana poslal po nagačeno ptico. Ta je bila le predstava za poslušalce in nastopajoče; v njene oči so bile vgrajene žarnice, ki so rdeče zasvetile, ko se je oglasila.
To je le eden izmed številnih zanimivih odlomkov, ki jih boste lahko slišali v oddaji. V njej bo glavno vlogo igrala, seveda, glasba: na izjemno redkih predvojnih posnetkih, izmed katerih so tudi taki, ki jih boste zagotovo slišali – prvič! Za slovensko kulturo so neprecenljivi. S svojimi komentarji se bodo oglasili tudi dirigent Samo Hubad, dr. Veronika Šarec, inženir Jože Mastnak in tonski mojster Rudi Omota.
Avtorici oddaje sta Jasna Nemec Novak in Brigita Rovšek.
Inženir Osana je glas kukavice ustvaril tehnično, bilo je precej zapleteno. Eden njegovih študentov in poznejši radijski sodelavec Slavoj Jenko se je spominjal, da ? je nekaj dni ves iz sebe hodil po hodniku. Roke je držal na hrbtu in se pri tem ves čas prav po kukavičje oglašal. Študentje so se smejali, profesor pa je polglasno premleval, kako naj naredi napravo, ki bo oddajala glasove, podobne kukavičjemu petju. Slavoj Jenko je bil tudi tisti, ki ga je inženir Osana poslal po nagačeno ptico. Ta je bila le predstava za poslušalce in nastopajoče; v njene oči so bile vgrajene žarnice, ki so rdeče zasvetile, ko se je oglasila.
To je le eden izmed številnih zanimivih odlomkov, ki jih boste lahko slišali v oddaji. V njej bo glavno vlogo igrala, seveda, glasba: na izjemno redkih predvojnih posnetkih, izmed katerih so tudi taki, ki jih boste zagotovo slišali ? prvič!
Avtorici oddaje sta Jasna Nemec Novak in Brigita Rovšek.
O začetkih Radia Ljubljana
Inženir Osana je glas kukavice ustvaril tehnično, bilo je precej zapleteno. Eden njegovih študentov in poznejši radijski sodelavec Slavoj Jenko se je spominjal, da … je nekaj dni ves iz sebe hodil po hodniku. Roke je držal na hrbtu in se pri tem ves čas prav po kukavičje oglašal. Študentje so se smejali, profesor pa je polglasno premleval, kako naj naredi napravo, ki bo oddajala glasove, podobne kukavičjemu petju. Slavoj Jenko je bil tudi tisti, ki ga je inženir Osana poslal po nagačeno ptico. Ta je bila le predstava za poslušalce in nastopajoče; v njene oči so bile vgrajene žarnice, ki so rdeče zasvetile, ko se je oglasila.
To je le eden izmed številnih zanimivih odlomkov, ki jih boste lahko slišali v oddaji. V njej bo glavno vlogo igrala, seveda, glasba: na izjemno redkih predvojnih posnetkih, izmed katerih so tudi taki, ki jih boste zagotovo slišali – prvič! Za slovensko kulturo so neprecenljivi. S svojimi komentarji se bodo oglasili tudi dirigent Samo Hubad, dr. Veronika Šarec, inženir Jože Mastnak in tonski mojster Rudi Omota.
Avtorici oddaje sta Jasna Nemec Novak in Brigita Rovšek.
Janez Matičič - Etude, op. 30: Etuda št. 11, Un poco andante e molto espressivo / Etudes, op. 30: Etude no. 11, Un poco andante e molto espressivo Izvedba: Milanka Črešnik / Performed by Milanka Črešnik
Janez Matičič - Etude, op. 30: Etuda št. 4, Agitato / Etudes, op. 30: Etude no. 4, Agitato Izvedba: Milanka Črešnik / Performed by Milanka Črešnik
Janez Matičič - Etude, op. 30: Etuda št. 3, Allegro con brio / Etudes, op. 30: Etude no. 3, Allegro con brio Izvedba: Milanka Črešnik / Performed by Milanka Črešnik
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 3, Scivola / Etudes, op. 66: Etude no. 3, Scivola Izvedba: Katarina Peroša / Performed by Katarina Peroša
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 5, Fluida / Etudes, op. 66: Etude no. 5, Fluida Izvedba: Igor Sabljič / Performed by Igor Sabljič
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 1, Riflessa / Etudes, op. 66: Etude no. 1, Riflessa Izvedba: Meta Kokošinek / Performed by Meta Kokošinek
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 4, Delicata / Etudes, op. 66: Etude no. 4, Delicata Izvedba: Lana Jarc / Performed by Lana Jarc
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 10, Furiosa / Etudes, op. 66: Etude no. 10, Furiosa Izvedba: Luka Borkovič / Performed by Luka Borkovič
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 8, Giocosa / Etudes, op. 66: Etude no. 8, Giocosa Izvedba: Iva Bevc / Performed by Iva Bevc
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 9, Sublima / Etudes, op. 66: Etude no. 9, Sublima Izvedba: Špela Saksida / Performed by Špela Saksida
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 6, Capricciosa / Etudes, op. 66: Etude no. 6, Capricciosa Izvedba: Blaž Pavlakovič / Performed by Blaž Pavlakovič
Radijska dokumentarna zgodba SLO POP dokument osvetljuje specifični gledališki proces gledališkega koncerta Slovenska popevka, koprodukcija SMG in CUDV Dolfke Boštjančič Draga pri Igu, ki je povezal ljudi s posebnimi potrebami in profesionalne dramske igralce v skupno zgodbo in izkušnje ustvarjalcev, hkrati pa z raznolikimi sogovorniki in s pojmi inkluzija, krivda, odpuščanje in predvsem sprejemanje poskuša v širokem kotu razmišljati o bolj umirjeni, preudarni, empatični sodobni družbi in svetu strpnosti. O vsem tistem torej, kar nam že močno in nevarno primanjkuje. Dokumentarec je nastal znotraj mednarodnega projekta European Radio Project na pobudo Bavarskega radia. Tematsko izhodišče sta bila pojma krivda in odpuščanje v najširšem pomenu, v njem pa sodeluje 7 držav s samostojnimi ustvarjalci, pretežno iz nacionalnih radijskih hiš. Poleg Slovenije še Češka, Finska, Italija, Latvija, Nemčija in Slovaška. Projekt je bil uspešen na mednarodnem razpisu programa Reporters in the Filed, ki ga financira fundacija Robert Bosch Stiftung z namenom spodbujanja neodvisnega novinarstva in obravnave ključnih družbenih tem. Avtor in režiser Klemen Markovčič, Radio Slovenija Tonski mojster Urban Gruden Izvirna glasba Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Sofinancirano Reporters in the Field/Robert Bosch Stiftung Trajanje 24' 29'' Oktober 2019 Intervjuvanci Boris Benko Diego Barrios Ross Dr. Valerija Bužan Borko Horvat Željko Hrs Klara Kastelec Zdravko Kosić Andreja Lazar Jolanda Lazar Dr. Metka Novak Blaž Pirman Matjaž Pograjc * Zasnova in vodenje posebne pogovorne oddaje Klemen Markovčič Tehnilčna realizacija Vladimir Jovanović December 2019 Sogovorniki Dr. Valerija Bužan, specilana pedagoginja Miha Lobnik, zagovornik enoakosti Matjaž Pograjc, režiser
Mednarodna organizacija Europa Nostra je Plečnikov stadion uvrstila na ožji seznam v postopku izbiranja sedmih najbolj ogroženih območij evropske dediščine. Za to so se odločili, ko so videli, v kakšnem stanju je, in si ogledali projekt prenove Joca Pečečnika. Program Europa Nostra se izvaja v sodelovanju z Inštitutom Evropske investicijske banke, podpira pa ga tudi program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.
Program Ars Radia Slovenija se tudi letos pridružuje prazniku božične glasbe, ki ga vsako leto na tretjo decembrsko nedeljo prireja Evropska zveza radijskih postaj. Iz obsežne ponudbe koncertov – teh je letos kar petnajst – smo za predvajanje na našem programu izbrali devet najzanimivejših. Med drugimi boste lahko slišali tudi evroradijski božični koncert z naslovom Rajske strune, na katerem so v sredo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Spodnji Šiški nastopili Komorni zbor DEKOR, organistka Polona Gantar in dirigentka Petra Grassi. Več o vsebini posebnega božičnega dne Evroradia pa v prispevku glasbenega urednika dneva Mihaela Kozjeka.
V okviru sinočnjega Zlatega abonmaja je v Cankarjevem domu v Ljubljani nastopil komorni orkester Franza Liszta s pianistom Eduardom Hubertom ter prvo damo črnobelih tipk Martho Argerich, ki je v Ljubljani po svojem prvem obisku leta 2016 nastopila že tretjič. Nekaj koncertnih vtisov je strnil Lovrenc Rogelj.
Sreda, 11. 12. 2019 ob 20.00, cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški v Ljubljani
Zgodovinski arhiv Ljubljana, katerega zbirka je z zakonom varovana kot kulturni spomenik, se je znašel v težki situaciji, njegovo vodstvo se je v teh dneh obrnilo na javnost. Do junija prihodnje leto se mora 24 zaposlenih in arhivska zbirka izseliti iz prostorov v središču Ljubljane, saj jim je Mestna občina spomladi odpovedala pogodbo. Nove lokacije še nimajo, vodstvo arhiva trdi, da je selitev v prihodnjega pol leta povsem neuresničljiva. Na Mestni občini Ljubljana se zagovarjajo, da prostore arhiva potrebujejo zase, na kulturnem ministrstvu, kamor se je arhiv obrnil po pomoč, pa zagotavljajo, da iščejo rešitve in da je časa dovolj. Minuli četrtek je bil glede tega na ministrstvu sestanek, ki pa kakšnih novosti, na primer glede morebitne nove lokacije za arhiv, menda ni prinesel.
Danes po vsej državi praznujemo Ta veseli dan kulture. Ob obletnici rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna bodo namreč kulturne ustanove odprle svoja vrata. Obiskovalcem bo brezplačno na voljo več kot 300 dogodkov.
Nocoj se s slavnostnim odprtjem v ljubljanskem Kinodvoru pričenja že 16. mednarodni festival animiranega filma – Animateka. V slabem tednu bodo letos prikazali kar 360 filmov, 12 celovečernih, sicer pa kratkih animiranih filmov. V tekmovalnem programu se osredotočajo na animacije iz srednje in vzhodne Evrope, letos pa bodo poseben sklop namenjen tudi baltskim filmom. Prispevek Tine Poglajen.
Neveljaven email naslov