Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gosta oddaje sta nekdanja dolgoletna urednika za komorno glasbo Leon Engelman in dr. Franc Križnar.
Svojega dela v glasbenem programu Radia Slovenija se v oddaji spominjata dolgoletna urednika Leon Engelman in dr. Franc Križnar.
V jubilejni oddaji Arsove spominčice ob 90-letnici Radia Slovenija bomo prvič predvajali nove posnetke samospevov in klavirskih skladb Josipine Turnograjske, prve slovenske skladateljice, ki je kot odlična pianistka svoje skladbe tudi sama izvajala. V prvi polovici 19. stoletja je bila sicer zelo cenjena pripovednica, pesnica in pisateljica.
Josipina Turnograjska je bilo umetniško ime Josipine Urbančič Toman. Poimenovala se je po gradu Turn pri Preddvoru na Gorenjskem, kjer se je rodila leta 1833 in tam preživela večino svojega kratkega življenja, po poroki se je preselila v Gradec, kjer je po bolezni umrla pri porodu, leta 1854. Bila je zelo zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti.
Svojega dela v glasbenem programu Radia Slovenija se bosta v oddaji spominjala dolgoletna urednika: Leon Engelman, glasbeni producent, urednik in pianist, ki je na Radiu Ljubljana / Radiu Slovenija tri desetletja soustvarjal glasbeni program in vodil uredništvo za resno glasbo, in dr. Franc Križnar, petnajst let urednik za komorno glasbo programa Ars, prodoren komentator in avtor strokovnih člankov o slovenski glasbeni ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, ki je s svojim znanstvenim prispevkom sodeloval tudi na mednarodnem simpoziju o ustvarjalnosti Josipine Turnograjske, junija 2018 v Preddvoru. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.
Gosta oddaje sta nekdanja dolgoletna urednika za komorno glasbo Leon Engelman in dr. Franc Križnar.
Svojega dela v glasbenem programu Radia Slovenija se v oddaji spominjata dolgoletna urednika Leon Engelman in dr. Franc Križnar.
V jubilejni oddaji Arsove spominčice ob 90-letnici Radia Slovenija bomo prvič predvajali nove posnetke samospevov in klavirskih skladb Josipine Turnograjske, prve slovenske skladateljice, ki je kot odlična pianistka svoje skladbe tudi sama izvajala. V prvi polovici 19. stoletja je bila sicer zelo cenjena pripovednica, pesnica in pisateljica.
Josipina Turnograjska je bilo umetniško ime Josipine Urbančič Toman. Poimenovala se je po gradu Turn pri Preddvoru na Gorenjskem, kjer se je rodila leta 1833 in tam preživela večino svojega kratkega življenja, po poroki se je preselila v Gradec, kjer je po bolezni umrla pri porodu, leta 1854. Bila je zelo zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti.
Svojega dela v glasbenem programu Radia Slovenija se bosta v oddaji spominjala dolgoletna urednika: Leon Engelman, glasbeni producent, urednik in pianist, ki je na Radiu Ljubljana / Radiu Slovenija tri desetletja soustvarjal glasbeni program in vodil uredništvo za resno glasbo, in dr. Franc Križnar, petnajst let urednik za komorno glasbo programa Ars, prodoren komentator in avtor strokovnih člankov o slovenski glasbeni ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, ki je s svojim znanstvenim prispevkom sodeloval tudi na mednarodnem simpoziju o ustvarjalnosti Josipine Turnograjske, junija 2018 v Preddvoru. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.
Od kod prihaja zlo? Je nekaj nujnega? Prihaja od Boga? Je narava lahko zla? To so samo nekatera od vprašanj, na katera poskuša v svežem prevodu knjige Zlo ali drama svobode odgovoriti nemški filozof Rüdiger Safranski. Zlo ali drama svobode v prevodu Toma Virka je po monografijah Nietzsche. Biografija njegovega mišljenja in Romantika. Zadeva Nemcev že tretja knjiga Safranskega v zbirki Labirinti, ki izhaja pri založbi Lud Literatura. Odlomka je interpretirala Lidija Hartman.
Med 12. februarjem in 11. aprilom 2021 bo v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma več kot 150 avtorjev za območje celotne države pokazalo 117 arhitekturnih in 16 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. Zakaj je dobra arhitektura pomembna za dobro družbo, pojasnjuje predstavnica Društva Maja Ivanič.
Likovno podobo radijskih iger so prvič zasnovali kustosi, tokrat iz Umetnostne galerije Maribor. Sugestivni izbor iz fotografske zbirke UGM dopolnjuje zvočne pripovedi kot paralelna likovna zgodba s spremljajočimi opisi del in njihovih avtorjev.
Državno slovesnost ob kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu je oblikoval režiser David Sipoš v okolju Narodne galerije, osrednji del proslave pa je bila podelitev nagrad Prešernovega sklada in Prešernovih nagrad za življenjsko delo slovenskim umetnikom. Tadeja Krečič:
Na proslavi, ki jo je režiral David Sipoš, bodo v ospredju prejemniki najvišjih državnih nagrad s področja kulture – Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta letos prejela pesnik, pisatelj, dramatik, avtor radijskih iger Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, podelili pa bodo tudi šest nagrad Prešernovega sklada, prejeli jih bodo arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc, akademski slikar Aleksander Červek, režiser in scenarist Matjaž Ivanišin, gledališki režiser Tomi Janežič, pesnik Brane Senegačnik in violinistka Lana Trotovšek.
Pogovor s Carlosom Pascualom o njegovi najnovejši knjigi kronik Nezakonita melanholija
Neveljaven email naslov