Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gosta oddaje sta nekdanja dolgoletna urednika za komorno glasbo Leon Engelman in dr. Franc Križnar.
Svojega dela v glasbenem programu Radia Slovenija se v oddaji spominjata dolgoletna urednika Leon Engelman in dr. Franc Križnar.
V jubilejni oddaji Arsove spominčice ob 90-letnici Radia Slovenija bomo prvič predvajali nove posnetke samospevov in klavirskih skladb Josipine Turnograjske, prve slovenske skladateljice, ki je kot odlična pianistka svoje skladbe tudi sama izvajala. V prvi polovici 19. stoletja je bila sicer zelo cenjena pripovednica, pesnica in pisateljica.
Josipina Turnograjska je bilo umetniško ime Josipine Urbančič Toman. Poimenovala se je po gradu Turn pri Preddvoru na Gorenjskem, kjer se je rodila leta 1833 in tam preživela večino svojega kratkega življenja, po poroki se je preselila v Gradec, kjer je po bolezni umrla pri porodu, leta 1854. Bila je zelo zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti.
Svojega dela v glasbenem programu Radia Slovenija se bosta v oddaji spominjala dolgoletna urednika: Leon Engelman, glasbeni producent, urednik in pianist, ki je na Radiu Ljubljana / Radiu Slovenija tri desetletja soustvarjal glasbeni program in vodil uredništvo za resno glasbo, in dr. Franc Križnar, petnajst let urednik za komorno glasbo programa Ars, prodoren komentator in avtor strokovnih člankov o slovenski glasbeni ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, ki je s svojim znanstvenim prispevkom sodeloval tudi na mednarodnem simpoziju o ustvarjalnosti Josipine Turnograjske, junija 2018 v Preddvoru. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.
Gosta oddaje sta nekdanja dolgoletna urednika za komorno glasbo Leon Engelman in dr. Franc Križnar.
Svojega dela v glasbenem programu Radia Slovenija se v oddaji spominjata dolgoletna urednika Leon Engelman in dr. Franc Križnar.
V jubilejni oddaji Arsove spominčice ob 90-letnici Radia Slovenija bomo prvič predvajali nove posnetke samospevov in klavirskih skladb Josipine Turnograjske, prve slovenske skladateljice, ki je kot odlična pianistka svoje skladbe tudi sama izvajala. V prvi polovici 19. stoletja je bila sicer zelo cenjena pripovednica, pesnica in pisateljica.
Josipina Turnograjska je bilo umetniško ime Josipine Urbančič Toman. Poimenovala se je po gradu Turn pri Preddvoru na Gorenjskem, kjer se je rodila leta 1833 in tam preživela večino svojega kratkega življenja, po poroki se je preselila v Gradec, kjer je po bolezni umrla pri porodu, leta 1854. Bila je zelo zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti.
Svojega dela v glasbenem programu Radia Slovenija se bosta v oddaji spominjala dolgoletna urednika: Leon Engelman, glasbeni producent, urednik in pianist, ki je na Radiu Ljubljana / Radiu Slovenija tri desetletja soustvarjal glasbeni program in vodil uredništvo za resno glasbo, in dr. Franc Križnar, petnajst let urednik za komorno glasbo programa Ars, prodoren komentator in avtor strokovnih člankov o slovenski glasbeni ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, ki je s svojim znanstvenim prispevkom sodeloval tudi na mednarodnem simpoziju o ustvarjalnosti Josipine Turnograjske, junija 2018 v Preddvoru. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.
Vsebine Programa Ars
Z res dolgimi stripi, ki v besedi in sliki poučno in hudomušno upodobijo našo preteklost, rad postreže eden glavnih slovenskih striparjev Zoran Smiljanić. S sinom, zgodovinarjem Ivanom Smiljanićem sta ob letošnji 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu pripravila 110 strani dolg zgodovinsko tematski strip Črni plamen. V njem podobo Trsta spremljamo vse od odprtja Narodnega doma leta 1904, ki je postal osrednji družabni in kulturni center tržaških Slovanov, torej ne le Slovencev. Napetost, ki se je tudi z izgredi kazala že leta prej, se stopnjuje do dogodka, ki mu pravijo tudi ognjeni krst fašizma. Ob 19.30 so v Narodni dom prinesli petrolej in bencin ter ju začeli polivati po kavarni in restavraciji, je opis ob podobah razbitih stekel, plamenov in dima. Zoran in Ivan Smiljanić sta zgodbo o požigu umestila v širši zgodovinski in družbeni okvir. Strip Črni plamen je točno ob stoti obletnici požiga 13. julija letos izšel v knjižni obliki v sozaložništvu Založbe ZRC in Primorskega dnevnika iz Trsta. V tem in v tedniku Mladina pa izhaja v nadaljevanjih.
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je v Salzburgu prejel državno nagrado za evropsko književnost, ki jo Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemščini. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature navedla, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. Glede zablod v obdobju koronavirusa pa je Jančar povedal, da je precej optimističen. Med najbolje sprejetimi Jančarjevimi knjigami v nemškem govornem prostoru je sicer njegov zadnji prevedeni roman In ljubezen tudi. Prav ta naj bi tudi po njegovem mnenju največ prispeval k nagradi, ki se podeljuje za celoten opus. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira pogled tudi v del avstrijske zgodovine. Ker se Jančar v svojih knjigah ozira na večje zgodovinske mejnike, v romanu Galjot tudi na kugo v 17. stoletju, ga številni v tem času sprašujejo, kako gleda na obdobje koronavirusa. Jančar je optimist, saj se bomo po njegovem tega časa spominjali po tem, kako solidarni smo bili. Glede Evropske unije pa ne verjame, da bi se jo dalo zrušiti z zapiranjem mej in drugimi dejavniki v obdobju virusa.
Beseda kultura je na ministrstvu za kulturo napisana narobe, pravijo protestniki. Kulturi daje premajhno težo, zato so ji dodali tri klicaje. Z njimi napovedujejo tudi stopnjevanje protestov jeseni, vendar ne v smislu povečevanja nasilja, ampak pritiska civilne družbe. Sprožilec 6. protestne akcije, ki so jo pri Aktivu delavk in delavcev v kulturi poimenovali Mali poletni rebalans za ministra – Korektura, pa je bil intervju ministra za kulturo Vaska Simonitija za tednik Demokracija.
Neveljaven email naslov