Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi jutranjice bodo v tednu med 12. in 18. avgustom ubrane na prekmursko temo.
Skrivnostna in mitološka plat Prekmurja je rdeča nit monografije Občutek za veter. Gre za skupno delo literatov Ferija Lainščka in Dušana Šarotarja, fotografa Jožeta Suhadolnika ter oblikovalcev Mihe Groblerja in Mateja Korena. Projekt je pogosto označen kot duhovna monografija Prekmurja, avtorji pa naj bi ga zasnovali kot umetniško potovanje na sledi občutku za veter, ki ga razumemo kot metaforo za tišino in skrivnost. Predstavili bomo poezijo v prozi Dušana Šarotarja iz te zbirke.
Tudi jutranjice bodo v tednu med 12. in 18. avgustom ubrane na prekmursko temo.
Skrivnostna in mitološka plat Prekmurja je rdeča nit monografije Občutek za veter. Gre za skupno delo literatov Ferija Lainščka in Dušana Šarotarja, fotografa Jožeta Suhadolnika ter oblikovalcev Mihe Groblerja in Mateja Korena. Projekt je pogosto označen kot duhovna monografija Prekmurja, avtorji pa naj bi ga zasnovali kot umetniško potovanje na sledi občutku za veter, ki ga razumemo kot metaforo za tišino in skrivnost. Predstavili bomo poezijo v prozi Dušana Šarotarja iz te zbirke.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov