Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skrajšana ponovitev večera Velika panonska muzika, ki je v okviru oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi počastili spomin na 100. obletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Prireditev je potekala 11. junija 2019 v dvorani Kulturnega doma v Beltincih. Vodila sta jo Sanja Rejc in Renato Horvat, vsebinsko pa jo je zasnovala mag. Simona Moličnik.
Prekmurski mojstri umetniške besede: Feri Lainšček, Vlado Žabot, Štefan Kardoš in Dušan Šarotar.
Ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je v okviru radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi potekala javna prireditev z naslovom Velika panonska muzika. Večer se je odvil 11. junija 2019 v dvorani Kulturnega doma v Beltincih.
Beseda in pesem sta stopali po močvirju, odstirali meglice, valovili z žitnimi polji, se potapljali v mehkobo in strast panonskih sozvočij ter razkrivali živopisnost prekmurskega zgodovinskega spomina. Ta seže daleč nazaj v sporočilnost pozvačina ter odzvanja tako v literaturi kot v glasbi, ki jo s seboj v svet nosijo številni prekmurski umetniki.Glasba, ki meja ne pozna, se je razvila iz strasti značilnih in še danes cenjenih prekmurskih godčevskih viž, v pesmi pa je izrazila trpkost notranje bolečine ter dokazala moč za premagovanje različnih čustvenih razpoloženj. Nastopili so številni prekmurski ljudski glasbeniki, usode življenj svojih protagonistov pa so iz svojih romanov in sag odstirali prekmurski mojstri umetniške besede: Feri Lainšček, Vlado Žabot, Štefan Kardoš in Dušan Šarotar. Scenarij je pripravila Simona Moličnik.
Vabimo vas, da doživite večer v skrajšani različici ponovitve na programu ARS.
Skrajšana ponovitev večera Velika panonska muzika, ki je v okviru oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi počastili spomin na 100. obletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Prireditev je potekala 11. junija 2019 v dvorani Kulturnega doma v Beltincih. Vodila sta jo Sanja Rejc in Renato Horvat, vsebinsko pa jo je zasnovala mag. Simona Moličnik.
Prekmurski mojstri umetniške besede: Feri Lainšček, Vlado Žabot, Štefan Kardoš in Dušan Šarotar.
Ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je v okviru radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi potekala javna prireditev z naslovom Velika panonska muzika. Večer se je odvil 11. junija 2019 v dvorani Kulturnega doma v Beltincih.
Beseda in pesem sta stopali po močvirju, odstirali meglice, valovili z žitnimi polji, se potapljali v mehkobo in strast panonskih sozvočij ter razkrivali živopisnost prekmurskega zgodovinskega spomina. Ta seže daleč nazaj v sporočilnost pozvačina ter odzvanja tako v literaturi kot v glasbi, ki jo s seboj v svet nosijo številni prekmurski umetniki.Glasba, ki meja ne pozna, se je razvila iz strasti značilnih in še danes cenjenih prekmurskih godčevskih viž, v pesmi pa je izrazila trpkost notranje bolečine ter dokazala moč za premagovanje različnih čustvenih razpoloženj. Nastopili so številni prekmurski ljudski glasbeniki, usode življenj svojih protagonistov pa so iz svojih romanov in sag odstirali prekmurski mojstri umetniške besede: Feri Lainšček, Vlado Žabot, Štefan Kardoš in Dušan Šarotar. Scenarij je pripravila Simona Moličnik.
Vabimo vas, da doživite večer v skrajšani različici ponovitve na programu ARS.
Svet se je ustavil, ljudje so ostali doma in na začetku karantene je morda še kdo mislil, da se bo med pandemijo zgodila renesansa kupovanja in branja knjig. Ni se. Če je bilo na začetku koronakrize in karantene mogoče slišati napovedi o renesansi branja, je po tednih izolacije jasno, da se ta ni zgodila. Založniški trgi po Evropi in svetu so v krču. V času, ko so potrošniški tako rekoč čez noč odkrili nakupovanje po spletu, to ne velja za knjige.
Karantena je preizkus za duha in telo. Po mesecu dni izolacije se v družinsko življenje počasi zajeda monotonost, ki jo je dobro razbiti. Zakaj ne z lutkami, se sprašuje višja predavateljica za področje lutkovnega, gledališkega in filmskega izražanja na oddelku za predšolsko vzgojo na Pegagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Helena Korošec. "Lutke so tudi odličen medij za komunikacijo med staršem in otrokom ter med otroci samimi. Kot posrednik v komunikaciji celo izboljšujejo medsebojne odnose," pravi dr. Korošec in opozarja, da lahko marsikatero družinsko težavo v komunikacijskem smislu prenesemo na lutko, ki tako postane mediator družinskih odnosov. "Vem za primere, ko družine izdelajo lutke, potem pa se med seboj igrajo s pomočjo videopovezave, kar je otrokom zelo všeč. "Za domačo igro z lutkami ni treba v trgovino, dovolj je, da pobrskamo po predalih in omarah ter sami izdelamo raznovrstne lutke. Z njimi se lahko igramo, postorimo kaj po hiši, se učimo ali delamo domače naloge.
O individualno-kolektivnem spominu oziroma o zvočnem spominu, ki prek čustvovanja preplete sedanjost s preteklostjo Glasba: Ježek iz zgodnjega obdobja, Jožek in Ježek, Lili Marlen (Vlado Kreslin in Beltinška banda), Donna Clara, Valerija Heybal in drugi.
Glasba: Kje je moj mili dom, Če se bom ženil, Peščalka ali Sv. Konstantin, Lani sem možila se / Pozim, polet
Vabimo vas na potovanje v svet glasbe iz časa Vaše mladosti, mladosti naših staršev, babic in dedkov. O glasbi kot multimodialnem spodbujevalcu, ki vpliva na naš spomin, čustva in o različnih načinih uporabe glasbe – od samopomoči z glasbo do glasbene terapije in uporabe glasbe v medicinske namene.
Neveljaven email naslov