Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prekmurski ljudski pesmi se je posvetil tudi Rihard Orel.
Prekmurske ljudske pesmi so nastajale spontano, pevci so pogosto ustvarjali glasbo, da bi si popestrili delo, vzgojili otroke, izražali svoje misli in doživljanja. Kljub večinoma preprostemu jeziku te pesmi odsevajo miselni in čustveni svet človeka, ljudi so namreč spremljale vse življenje. Posebne značilnosti ljudske glasbe pri nas najdemo predvsem v obmejnih pokrajinah, med njimi tudi Prekmurju. Prav prekmurski ljudski pesmi, seveda tesno povezani z glasbo, se je posvetil Rihard Orel. Zbirati jih je začel leta 1921 in se med drugim osredotočil na to, kako so te pesmi prepevali.
Prekmurski ljudski pesmi se je posvetil tudi Rihard Orel.
Prekmurske ljudske pesmi so nastajale spontano, pevci so pogosto ustvarjali glasbo, da bi si popestrili delo, vzgojili otroke, izražali svoje misli in doživljanja. Kljub večinoma preprostemu jeziku te pesmi odsevajo miselni in čustveni svet človeka, ljudi so namreč spremljale vse življenje. Posebne značilnosti ljudske glasbe pri nas najdemo predvsem v obmejnih pokrajinah, med njimi tudi Prekmurju. Prav prekmurski ljudski pesmi, seveda tesno povezani z glasbo, se je posvetil Rihard Orel. Zbirati jih je začel leta 1921 in se med drugim osredotočil na to, kako so te pesmi prepevali.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov