Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izvedba elektroakustične opere Iden v Mestnem muzeju prinaša zgodbo Kuronske sipine v Litvi, začasnega geografskega pojava pod okriljem Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine. Zgodbo konfliktnih interesov, vpisanih v kuriranje nacionalnih parkov, pa tudi zgodbo o prastarem soočanju človeka z neizogibnim spreminjanjem, prehajanjem, minevanjem.
Opera je stkana iz dokumentarnih izjav (pogledi različnih deležnikov od uprave nacionalnega parka in mestne občine do biologov, gozdarjev, turističnih delavcev in prebivalcev sipine), poetičnih zapisov in muzikalnega gradiva, ki je reinterpretacija zvočnih posnetkov s sipine (field recordings).
Okrogla miza in elektroakustična radijska opera IDEN v Kozjanskem parku
»Kaj se skriva za človekovim prizadevanjem za ohranitev biotske raznovrstnosti, habitatov, ogroženih vrst? Ga poraja skrb za naravo ali prej skrb zase? Ali pa morda še bolj kot skrb njegov strah – pred minljivostjo, spremembami, strah pred smrtjo?«
Izvedba elektroakustične opere Iden v Mestnem muzeju prinaša zgodbo Kuronske sipine v Litvi, začasnega geografskega pojava pod okriljem Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine. Zgodbo konfliktnih interesov, vpisanih v kuriranje nacionalnih parkov, pa tudi zgodbo o prastarem soočanju človeka z neizogibnim spreminjanjem, prehajanjem, minevanjem.
Opera je stkana iz dokumentarnih izjav (pogledi različnih deležnikov od uprave nacionalnega parka in mestne občine do biologov, gozdarjev, turističnih delavcev in prebivalcev sipine), poetičnih zapisov in muzikalnega gradiva, ki je reinterpretacija zvočnih posnetkov s sipine.
Delo razpira vprašanja, ki so verjetno prisotna pri upravljanju s katerim koli zavarovanim območjem tudi v našem prostoru. V želji približati ta vprašanja širši javnosti, pa tudi poglobiti razmislek o njih v pogovoru s strokovnjaki delo gostuje po različnih prizoriščih po Sloveniji: v galerijskih prostorih (Galerija ŠKUC, Steklenik, galerija za zvok, bioakustiko in umetnost v Rastlinjaku Tivoli, Layerjeva hiša v Kranju), v krajinskih in regijskih parkih. Na festivalu Mesto žensk je bilo delo tako uprizorjeno na ploščadi pred Švicarijo v Krajinskem parku Tivoli (7. oktobra); do konca leta pa bo gostovalo še v krajinskem parku Sečoveljske soline (12. oktober), regijskem parku Škocjanske jame (15. november) in Kozjanskem regijskem parku (24. november). Na 3. programu Radia Slovenija pa boste lahko prisluhnili tudi ciklu pogovornih oddaj, v katerih bomo odprli razvojna vprašanja povezana z upravljanjem z varovanimi območji.
Javne uprizoritve:
Gostovanje po krajinskih in regijskih parkih bodo spremljale okrogle mize s priznanimi strokovnjaki. Spremljali jih boste lahko tudi v ciklu pogovornih oddaj Ars humana na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars.
Kolofon:
Scenarij: Tina Kozin, Saška Rakef
Glasba: Bojana Šaljić Podešva
Režija: Saška Rakef
Glasbena dramaturgija: Saška Rakef, Bojana Šaljić Podešva
Tehnično vodstvo in oblikovanje zvoka: Matjaž Miklič
Strokovna sodelavka: Špela Petrič
Dramaturško svetovanje: Pia Brezavšček
Zvočni mojster: Urban Gruden, Milan Zrimšek
Avtor videa: Igor Velše
Igralke in glasbene interpretinje: Katja Konvalinka, Barbara Krajnc Avdić, Nika Rozman, Nataša Živković
Pripovedovalci: Lucija Grm, Matej Rus, Bernard Stramič
Zbor: Tesa Drev, Tadeja Krečič, Andrej Rot, Ana Johana Scholten, Maja Žvokelj
Koprodukcija: 3. program Radia Slovenija – program Ars, društvo Celinka, ŠKUC gledališče
V sodelovanju z: Cona, Umetniška kolonija Nida – Akademija umetnosti v Vilni
Projekt sta podprla Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo RS.
Morda bi vas zanimalo tudi:
Izvedba elektroakustične opere Iden v Mestnem muzeju prinaša zgodbo Kuronske sipine v Litvi, začasnega geografskega pojava pod okriljem Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine. Zgodbo konfliktnih interesov, vpisanih v kuriranje nacionalnih parkov, pa tudi zgodbo o prastarem soočanju človeka z neizogibnim spreminjanjem, prehajanjem, minevanjem.
Opera je stkana iz dokumentarnih izjav (pogledi različnih deležnikov od uprave nacionalnega parka in mestne občine do biologov, gozdarjev, turističnih delavcev in prebivalcev sipine), poetičnih zapisov in muzikalnega gradiva, ki je reinterpretacija zvočnih posnetkov s sipine (field recordings).
Okrogla miza in elektroakustična radijska opera IDEN v Kozjanskem parku
»Kaj se skriva za človekovim prizadevanjem za ohranitev biotske raznovrstnosti, habitatov, ogroženih vrst? Ga poraja skrb za naravo ali prej skrb zase? Ali pa morda še bolj kot skrb njegov strah – pred minljivostjo, spremembami, strah pred smrtjo?«
Izvedba elektroakustične opere Iden v Mestnem muzeju prinaša zgodbo Kuronske sipine v Litvi, začasnega geografskega pojava pod okriljem Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine. Zgodbo konfliktnih interesov, vpisanih v kuriranje nacionalnih parkov, pa tudi zgodbo o prastarem soočanju človeka z neizogibnim spreminjanjem, prehajanjem, minevanjem.
Opera je stkana iz dokumentarnih izjav (pogledi različnih deležnikov od uprave nacionalnega parka in mestne občine do biologov, gozdarjev, turističnih delavcev in prebivalcev sipine), poetičnih zapisov in muzikalnega gradiva, ki je reinterpretacija zvočnih posnetkov s sipine.
Delo razpira vprašanja, ki so verjetno prisotna pri upravljanju s katerim koli zavarovanim območjem tudi v našem prostoru. V želji približati ta vprašanja širši javnosti, pa tudi poglobiti razmislek o njih v pogovoru s strokovnjaki delo gostuje po različnih prizoriščih po Sloveniji: v galerijskih prostorih (Galerija ŠKUC, Steklenik, galerija za zvok, bioakustiko in umetnost v Rastlinjaku Tivoli, Layerjeva hiša v Kranju), v krajinskih in regijskih parkih. Na festivalu Mesto žensk je bilo delo tako uprizorjeno na ploščadi pred Švicarijo v Krajinskem parku Tivoli (7. oktobra); do konca leta pa bo gostovalo še v krajinskem parku Sečoveljske soline (12. oktober), regijskem parku Škocjanske jame (15. november) in Kozjanskem regijskem parku (24. november). Na 3. programu Radia Slovenija pa boste lahko prisluhnili tudi ciklu pogovornih oddaj, v katerih bomo odprli razvojna vprašanja povezana z upravljanjem z varovanimi območji.
Javne uprizoritve:
Gostovanje po krajinskih in regijskih parkih bodo spremljale okrogle mize s priznanimi strokovnjaki. Spremljali jih boste lahko tudi v ciklu pogovornih oddaj Ars humana na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars.
Kolofon:
Scenarij: Tina Kozin, Saška Rakef
Glasba: Bojana Šaljić Podešva
Režija: Saška Rakef
Glasbena dramaturgija: Saška Rakef, Bojana Šaljić Podešva
Tehnično vodstvo in oblikovanje zvoka: Matjaž Miklič
Strokovna sodelavka: Špela Petrič
Dramaturško svetovanje: Pia Brezavšček
Zvočni mojster: Urban Gruden, Milan Zrimšek
Avtor videa: Igor Velše
Igralke in glasbene interpretinje: Katja Konvalinka, Barbara Krajnc Avdić, Nika Rozman, Nataša Živković
Pripovedovalci: Lucija Grm, Matej Rus, Bernard Stramič
Zbor: Tesa Drev, Tadeja Krečič, Andrej Rot, Ana Johana Scholten, Maja Žvokelj
Koprodukcija: 3. program Radia Slovenija – program Ars, društvo Celinka, ŠKUC gledališče
V sodelovanju z: Cona, Umetniška kolonija Nida – Akademija umetnosti v Vilni
Projekt sta podprla Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo RS.
Morda bi vas zanimalo tudi:
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov