Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Frankfurtski knjižni sejem: digitalno je stopilo korak nazaj, vendar vztrajno stopa naprej

19.10.2019

V Frankfurtu se zaključuje mednarodni knjižni sejem, največji založniški dogodek na svetu. Po letu 2012 nemški založniki prvič beležijo manjšo rast. Fenomen sejma so letos zvočne knjige, v ospredju raziskovalnih projektov pa je umetna inteligenca in njeni vplivi na založništvo. Sejem je odprla nobelova nagrajenka za literaturo, poljska pisateljica Olga Tokarczuk, častna gostja je Norveška.

Nemcem je uspelo obrniti padanje prodaje. Tiskana knjiga še naprej ostaja najboljši medij za poglobljene zgodbe.

Nemcem je uspelo. Prvič po petih letih so uspeli obrniti padanje prodaje, tiskana knjiga pa se prodaja bolje kot elektronska. Vendar to ne pomeni, da je stanje enako kot pred desetletjem. Razmere najbolje ilustrira vprašanje, ki so ga zastavili v Frankfurtu: ne vemo ali v založništvu doživljamo slabo vreme ali pa smo v času večjih klimatskih sprememb. Ne poznamo še vseh učinkov digitalne dobe.

Predsednik svetovne organizacije za intelektualno lastnino Francis Gurry je dejal, da še ni preteklo dovolj časa za razumevanje učinkov digitalizacije. Industrijska revolucija je bila socializirana šele 100 let pozneje, je izpostavil.

Zasledil sem tudi trditev, da je digitalno v založništvu res stopilo korak nazaj, vendar vztrajno stopa naprej. Ne smemo si zatiskati oči: digitalizacija je eden izmed večjih mejnikov v človekovi zgodovini, ni pa odgovor na vse tegobe. Zdi se, da smo v času vseh možnih povezav bolj nepovezani kot prej. Tudi na področju političnega ali pa še posebej tam. Ni težava v rabi digitalnega ali družbenih omrežij, težava je, ko pozabljamo na preizkušene medije, kot je knjiga. Ko je norveška pisateljica Åsne Seierstad napisala knjigo o množičnem morilcu Breiviku, so jo v Nemčiji spraševali, ali je ni strah, da bo z njo navdihovala ekstremiste. Odgovorila je: če obožujete Breivika, potem ne boste brali moje knjige, ker v njej pokažem na njegovo celovito podobo, tudi šibkosti, ob katerih je jasno, da ni heroj. V virtualnem digitalnem okolju je težko povedati takšno celovito zgodbo. Knjiga je še vedno najboljši medij za poglobljene zgodbe, za razumevanje najtežjih dogodkov. To prednost ima pred digitalnim in zaenkrat še nimamo nadomestila zanjo.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Frankfurtski knjižni sejem: digitalno je stopilo korak nazaj, vendar vztrajno stopa naprej

19.10.2019

V Frankfurtu se zaključuje mednarodni knjižni sejem, največji založniški dogodek na svetu. Po letu 2012 nemški založniki prvič beležijo manjšo rast. Fenomen sejma so letos zvočne knjige, v ospredju raziskovalnih projektov pa je umetna inteligenca in njeni vplivi na založništvo. Sejem je odprla nobelova nagrajenka za literaturo, poljska pisateljica Olga Tokarczuk, častna gostja je Norveška.

Nemcem je uspelo obrniti padanje prodaje. Tiskana knjiga še naprej ostaja najboljši medij za poglobljene zgodbe.

Nemcem je uspelo. Prvič po petih letih so uspeli obrniti padanje prodaje, tiskana knjiga pa se prodaja bolje kot elektronska. Vendar to ne pomeni, da je stanje enako kot pred desetletjem. Razmere najbolje ilustrira vprašanje, ki so ga zastavili v Frankfurtu: ne vemo ali v založništvu doživljamo slabo vreme ali pa smo v času večjih klimatskih sprememb. Ne poznamo še vseh učinkov digitalne dobe.

Predsednik svetovne organizacije za intelektualno lastnino Francis Gurry je dejal, da še ni preteklo dovolj časa za razumevanje učinkov digitalizacije. Industrijska revolucija je bila socializirana šele 100 let pozneje, je izpostavil.

Zasledil sem tudi trditev, da je digitalno v založništvu res stopilo korak nazaj, vendar vztrajno stopa naprej. Ne smemo si zatiskati oči: digitalizacija je eden izmed večjih mejnikov v človekovi zgodovini, ni pa odgovor na vse tegobe. Zdi se, da smo v času vseh možnih povezav bolj nepovezani kot prej. Tudi na področju političnega ali pa še posebej tam. Ni težava v rabi digitalnega ali družbenih omrežij, težava je, ko pozabljamo na preizkušene medije, kot je knjiga. Ko je norveška pisateljica Åsne Seierstad napisala knjigo o množičnem morilcu Breiviku, so jo v Nemčiji spraševali, ali je ni strah, da bo z njo navdihovala ekstremiste. Odgovorila je: če obožujete Breivika, potem ne boste brali moje knjige, ker v njej pokažem na njegovo celovito podobo, tudi šibkosti, ob katerih je jasno, da ni heroj. V virtualnem digitalnem okolju je težko povedati takšno celovito zgodbo. Knjiga je še vedno najboljši medij za poglobljene zgodbe, za razumevanje najtežjih dogodkov. To prednost ima pred digitalnim in zaenkrat še nimamo nadomestila zanjo.


02.12.2020

Renata Zamida o postopku razrešitve

Vsebine Programa Ars


30.11.2020

Knjižni sejem

Vsebine Programa Ars


30.11.2020

Sem dolgo upal

Vsebine Programa Ars


27.11.2020

Špansko založništvo

Vsebine Programa Ars


27.11.2020

Igor Prassel o Animateki 2020

Vsebine Programa Ars


27.11.2020

Med policami

Vsebine Programa Ars


27.11.2020

V spomin na Mustafo Nadarevića

Vsebine Programa Ars


25.11.2020

Ivo Svetina: Malabar

Vsebine Programa Ars


25.11.2020

36. SKS - Borut Kraševec in Lara Unuk

Vsebine Programa Ars


25.11.2020

Muriel Barbery: Ena sama vrtnica

Vsebine Programa Ars


23.11.2020

Nagrajenci Liffa

Vsebine Programa Ars


Stran 64 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov