Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razbijalka sistema, Resnica, Obtožujem!
Še do nedelje lahko v Ljubljani, v Mariboru, Novem Mestu in Celju obiščete 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival.
Eden od vrhuncev festivala je uvrščen v tekmovalno sekcijo Perspektive – osrednji lik Razbijalke sistema je devetletna Benni, deklica s tako hudo vedenjsko motnjo, da se je otepajo celo vzgojne ustanove. Scenaristka in režiserka Nora Fingscheidt:
»Če majhni otroci postanejo zelo agresivni, to pomeni, da v njihovem življenju nekaj ni v redu. Obstajajo tudi otroci, ki se odzovejo bolj introvertirano in postanejo depresivni, drugi pa – odvisno od naravnanosti in tega, koliko energije premorejo – postanejo agresivni.«
Deklica v filmu hrepeni po tem, da bi znova zaživela s svojo mamo ter bratcem in sestrico, vendar zaradi izbruhov besa vedno znova pristane v vzgojnih zavodih. Tam se sreča z Michom, za katerega se zdi, da jo bo morda celo uspel socializirati, vendar njena vihrava narava znova opravi svoje. Vizualno in zvočno izviren film bi prav lahko izzvenel samo kot študija primera problematičnega otroka, vendar je šla Nora Fingscheidt v zasnovi filma precej dlje: mala Benni je neprisiljeno oblikovana metafora človekove narave, ki je zmožna bliskovitih, nerazumnih prehodov iz navideznega mira in običajne podobe v najrazličnejše oblike skrajnosti. Hkrati je film tankočuten portret pomena družinskih vezi, odlikuje pa ga tudi čustveno pretresljiva, vendar zelo dobro odmerjena igra prav vseh nastopajočih.
Razbijalka sistema, Resnica, Obtožujem!
Še do nedelje lahko v Ljubljani, v Mariboru, Novem Mestu in Celju obiščete 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival.
Eden od vrhuncev festivala je uvrščen v tekmovalno sekcijo Perspektive – osrednji lik Razbijalke sistema je devetletna Benni, deklica s tako hudo vedenjsko motnjo, da se je otepajo celo vzgojne ustanove. Scenaristka in režiserka Nora Fingscheidt:
»Če majhni otroci postanejo zelo agresivni, to pomeni, da v njihovem življenju nekaj ni v redu. Obstajajo tudi otroci, ki se odzovejo bolj introvertirano in postanejo depresivni, drugi pa – odvisno od naravnanosti in tega, koliko energije premorejo – postanejo agresivni.«
Deklica v filmu hrepeni po tem, da bi znova zaživela s svojo mamo ter bratcem in sestrico, vendar zaradi izbruhov besa vedno znova pristane v vzgojnih zavodih. Tam se sreča z Michom, za katerega se zdi, da jo bo morda celo uspel socializirati, vendar njena vihrava narava znova opravi svoje. Vizualno in zvočno izviren film bi prav lahko izzvenel samo kot študija primera problematičnega otroka, vendar je šla Nora Fingscheidt v zasnovi filma precej dlje: mala Benni je neprisiljeno oblikovana metafora človekove narave, ki je zmožna bliskovitih, nerazumnih prehodov iz navideznega mira in običajne podobe v najrazličnejše oblike skrajnosti. Hkrati je film tankočuten portret pomena družinskih vezi, odlikuje pa ga tudi čustveno pretresljiva, vendar zelo dobro odmerjena igra prav vseh nastopajočih.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov