Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razbijalka sistema, Resnica, Obtožujem!
Še do nedelje lahko v Ljubljani, v Mariboru, Novem Mestu in Celju obiščete 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival.
Eden od vrhuncev festivala je uvrščen v tekmovalno sekcijo Perspektive – osrednji lik Razbijalke sistema je devetletna Benni, deklica s tako hudo vedenjsko motnjo, da se je otepajo celo vzgojne ustanove. Scenaristka in režiserka Nora Fingscheidt:
»Če majhni otroci postanejo zelo agresivni, to pomeni, da v njihovem življenju nekaj ni v redu. Obstajajo tudi otroci, ki se odzovejo bolj introvertirano in postanejo depresivni, drugi pa – odvisno od naravnanosti in tega, koliko energije premorejo – postanejo agresivni.«
Deklica v filmu hrepeni po tem, da bi znova zaživela s svojo mamo ter bratcem in sestrico, vendar zaradi izbruhov besa vedno znova pristane v vzgojnih zavodih. Tam se sreča z Michom, za katerega se zdi, da jo bo morda celo uspel socializirati, vendar njena vihrava narava znova opravi svoje. Vizualno in zvočno izviren film bi prav lahko izzvenel samo kot študija primera problematičnega otroka, vendar je šla Nora Fingscheidt v zasnovi filma precej dlje: mala Benni je neprisiljeno oblikovana metafora človekove narave, ki je zmožna bliskovitih, nerazumnih prehodov iz navideznega mira in običajne podobe v najrazličnejše oblike skrajnosti. Hkrati je film tankočuten portret pomena družinskih vezi, odlikuje pa ga tudi čustveno pretresljiva, vendar zelo dobro odmerjena igra prav vseh nastopajočih.
Razbijalka sistema, Resnica, Obtožujem!
Še do nedelje lahko v Ljubljani, v Mariboru, Novem Mestu in Celju obiščete 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival.
Eden od vrhuncev festivala je uvrščen v tekmovalno sekcijo Perspektive – osrednji lik Razbijalke sistema je devetletna Benni, deklica s tako hudo vedenjsko motnjo, da se je otepajo celo vzgojne ustanove. Scenaristka in režiserka Nora Fingscheidt:
»Če majhni otroci postanejo zelo agresivni, to pomeni, da v njihovem življenju nekaj ni v redu. Obstajajo tudi otroci, ki se odzovejo bolj introvertirano in postanejo depresivni, drugi pa – odvisno od naravnanosti in tega, koliko energije premorejo – postanejo agresivni.«
Deklica v filmu hrepeni po tem, da bi znova zaživela s svojo mamo ter bratcem in sestrico, vendar zaradi izbruhov besa vedno znova pristane v vzgojnih zavodih. Tam se sreča z Michom, za katerega se zdi, da jo bo morda celo uspel socializirati, vendar njena vihrava narava znova opravi svoje. Vizualno in zvočno izviren film bi prav lahko izzvenel samo kot študija primera problematičnega otroka, vendar je šla Nora Fingscheidt v zasnovi filma precej dlje: mala Benni je neprisiljeno oblikovana metafora človekove narave, ki je zmožna bliskovitih, nerazumnih prehodov iz navideznega mira in običajne podobe v najrazličnejše oblike skrajnosti. Hkrati je film tankočuten portret pomena družinskih vezi, odlikuje pa ga tudi čustveno pretresljiva, vendar zelo dobro odmerjena igra prav vseh nastopajočih.
Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.
Oktober je tradicionalno mesec oblikovanja, zato je Zavod Big - Center za kreativno gospodarstvo danes podelil slovenske nacionalne nagrade za oblikovanje in interier v letu 2020. Nagrade so podelili za brezčasno slovensko oblikovanje, javni in zasebni interier, oblikovanje leta in perspektivnim oblikovalcem.
Med večjimi dogodki v svetu, ki so zaradi virusa COVID-19 odpadli v fizični obliki, je tudi frankfurtski knjižni sejem, največji knjigotrški dogodek v svetu, ki bo do konca tedna v celoti potekal v virtualni obliki. Nemcem je ob začetku sejma treba priznati, da jim je uspelo. Pod skupnim geslom Vsi skupaj, zdaj so pripravili za kar 260 ur programa s 750 udeleženci, med njimi bodo Margaret Atwood, Edward Snowden, Slavoj Žižek in Jamie Oliver. Med 4400 digitalnimi razstavljavci iz 103 držav se bodo prodajale avtorske pravice, skupno pa se bo zvrstilo kar 2200 dogodkov. Častna gostja sejma je Kanada, ki bo to tudi prihodnje leto, ko naj bi sejem potekal v fizični obliki, saj ga virtualno ni mogoče nadomestiti. Direktor sejma Juergen Boos je opozarjal na znamenja upanja in na to, kako so stopili vsi skupaj, da bi sejem izvedli, vendar tudi iskreno izrazil razočaranje: »Razočaran sem, zelo sem razočaran, ker nam ni uspelo pripraviti sejma v fizični obliki. Še posebej za izgubljene priložnosti naših razstavljavcev in obiskovalcev.« Sejma v več kot 30 letih ni niti enkrat izpustil profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač. Poudaril je, da bo tudi letos dogajanje burno, enako kot pretekla leta, ko so poklicni udeleženci od jutra do večera tekali od enega sestanka do drugega. Tokrat bodo pač to počeli na spletu. Manjkala pa bodo večerna neformalna druženja, ki so ključna za dobre poslovne odnose. Knjige izbranih slovenskih založnikov si bo mogoče ogledati na sprehodu po virtualni nacionalni stojnici Javne agencije za knjigo. Med slovenskimi knjigami v tujem jeziku pa so v Frankfurtu v ospredje postavili roman Alme Karlin Urok južnega morja in knjižni prvenec kuharske zvezdnice Ane Roš Sonce in dež. Foto: frankfurtski knjižni sejem
Neveljaven email naslov