Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dirigent Dmitrij Liss in violinist Sergej Krilov z Orkestrom Slovenske filharmonije na 5. koncertu za Modri abonma.
Lucijan Marija Škerjanc: Gazele, sedem orkestralnih pesnitev
Sergej Prokofjev: Koncert za violino in orkester št. 2 v g-molu, op. 63
Igor Stravinski: Petruška
Orkester Slovenske filharmonije
Dmitrij Liss, dirigent
Sergej Krilov, violina
Ob 120. obletnici rojstva Lucijana Marije Škerjanca se bo v dneh po slovenskem kulturnem prazniku Modri abonma začel s ciklom sedmih orkestralnih pesnitev Gazele. Orkester bo tako obeležil spomin na eno ključnih slovenskih glasbenih osebnosti. Škerjanc je glasbeno življenje na Slovenskem v minulem stoletju zaznamoval, bodril, usmerjal in krojil kot pianist, dirigent, glasbeni pisec, kritik, dolgoletni profesor novih generacij skladateljev na ljubljanskem konservatoriju in akademiji, kot direktor Slovenske filharmonije in plodovit skladatelj izrazito liričnega jezika, napolnjenega z impresionistično barvitostjo.
Poleg njegove glasbe bomo na koncertu slišali še glasbo dveh ruskih sodobnikov. Najprej zvočno razgiban Koncert za violino in orkester št. 2 Sergeja Prokofjeva, ki ga bo odprl violinski solo Sergeja Krilova, imenitnega ruskega violinskega virtuoza, potem pa še delo Petruška, ki ga je Igor Stravinski (kot tudi nekatera druga svoja dela) ustvaril na pobudo znamenitega impresarija Sergeja Djagileva za ansambel Ruski balet (Ballet Russes). Balet burlesknih scen z živopisno melodično in ritmično invencijo v mojstrski orkestraciji prikazuje zgodbo nesrečnega junaka Petruške.
Dirigent Dmitrij Liss in violinist Sergej Krilov z Orkestrom Slovenske filharmonije na 5. koncertu za Modri abonma.
Lucijan Marija Škerjanc: Gazele, sedem orkestralnih pesnitev
Sergej Prokofjev: Koncert za violino in orkester št. 2 v g-molu, op. 63
Igor Stravinski: Petruška
Orkester Slovenske filharmonije
Dmitrij Liss, dirigent
Sergej Krilov, violina
Ob 120. obletnici rojstva Lucijana Marije Škerjanca se bo v dneh po slovenskem kulturnem prazniku Modri abonma začel s ciklom sedmih orkestralnih pesnitev Gazele. Orkester bo tako obeležil spomin na eno ključnih slovenskih glasbenih osebnosti. Škerjanc je glasbeno življenje na Slovenskem v minulem stoletju zaznamoval, bodril, usmerjal in krojil kot pianist, dirigent, glasbeni pisec, kritik, dolgoletni profesor novih generacij skladateljev na ljubljanskem konservatoriju in akademiji, kot direktor Slovenske filharmonije in plodovit skladatelj izrazito liričnega jezika, napolnjenega z impresionistično barvitostjo.
Poleg njegove glasbe bomo na koncertu slišali še glasbo dveh ruskih sodobnikov. Najprej zvočno razgiban Koncert za violino in orkester št. 2 Sergeja Prokofjeva, ki ga bo odprl violinski solo Sergeja Krilova, imenitnega ruskega violinskega virtuoza, potem pa še delo Petruška, ki ga je Igor Stravinski (kot tudi nekatera druga svoja dela) ustvaril na pobudo znamenitega impresarija Sergeja Djagileva za ansambel Ruski balet (Ballet Russes). Balet burlesknih scen z živopisno melodično in ritmično invencijo v mojstrski orkestraciji prikazuje zgodbo nesrečnega junaka Petruške.
Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.
V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.
Vsebine Programa Ars
"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.
Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi
Vsebine Programa Ars
Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.
Neveljaven email naslov