Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dirigent Dmitrij Liss in violinist Sergej Krilov z Orkestrom Slovenske filharmonije na 5. koncertu za Modri abonma.
Lucijan Marija Škerjanc: Gazele, sedem orkestralnih pesnitev
Sergej Prokofjev: Koncert za violino in orkester št. 2 v g-molu, op. 63
Igor Stravinski: Petruška
Orkester Slovenske filharmonije
Dmitrij Liss, dirigent
Sergej Krilov, violina
Ob 120. obletnici rojstva Lucijana Marije Škerjanca se bo v dneh po slovenskem kulturnem prazniku Modri abonma začel s ciklom sedmih orkestralnih pesnitev Gazele. Orkester bo tako obeležil spomin na eno ključnih slovenskih glasbenih osebnosti. Škerjanc je glasbeno življenje na Slovenskem v minulem stoletju zaznamoval, bodril, usmerjal in krojil kot pianist, dirigent, glasbeni pisec, kritik, dolgoletni profesor novih generacij skladateljev na ljubljanskem konservatoriju in akademiji, kot direktor Slovenske filharmonije in plodovit skladatelj izrazito liričnega jezika, napolnjenega z impresionistično barvitostjo.
Poleg njegove glasbe bomo na koncertu slišali še glasbo dveh ruskih sodobnikov. Najprej zvočno razgiban Koncert za violino in orkester št. 2 Sergeja Prokofjeva, ki ga bo odprl violinski solo Sergeja Krilova, imenitnega ruskega violinskega virtuoza, potem pa še delo Petruška, ki ga je Igor Stravinski (kot tudi nekatera druga svoja dela) ustvaril na pobudo znamenitega impresarija Sergeja Djagileva za ansambel Ruski balet (Ballet Russes). Balet burlesknih scen z živopisno melodično in ritmično invencijo v mojstrski orkestraciji prikazuje zgodbo nesrečnega junaka Petruške.
Dirigent Dmitrij Liss in violinist Sergej Krilov z Orkestrom Slovenske filharmonije na 5. koncertu za Modri abonma.
Lucijan Marija Škerjanc: Gazele, sedem orkestralnih pesnitev
Sergej Prokofjev: Koncert za violino in orkester št. 2 v g-molu, op. 63
Igor Stravinski: Petruška
Orkester Slovenske filharmonije
Dmitrij Liss, dirigent
Sergej Krilov, violina
Ob 120. obletnici rojstva Lucijana Marije Škerjanca se bo v dneh po slovenskem kulturnem prazniku Modri abonma začel s ciklom sedmih orkestralnih pesnitev Gazele. Orkester bo tako obeležil spomin na eno ključnih slovenskih glasbenih osebnosti. Škerjanc je glasbeno življenje na Slovenskem v minulem stoletju zaznamoval, bodril, usmerjal in krojil kot pianist, dirigent, glasbeni pisec, kritik, dolgoletni profesor novih generacij skladateljev na ljubljanskem konservatoriju in akademiji, kot direktor Slovenske filharmonije in plodovit skladatelj izrazito liričnega jezika, napolnjenega z impresionistično barvitostjo.
Poleg njegove glasbe bomo na koncertu slišali še glasbo dveh ruskih sodobnikov. Najprej zvočno razgiban Koncert za violino in orkester št. 2 Sergeja Prokofjeva, ki ga bo odprl violinski solo Sergeja Krilova, imenitnega ruskega violinskega virtuoza, potem pa še delo Petruška, ki ga je Igor Stravinski (kot tudi nekatera druga svoja dela) ustvaril na pobudo znamenitega impresarija Sergeja Djagileva za ansambel Ruski balet (Ballet Russes). Balet burlesknih scen z živopisno melodično in ritmično invencijo v mojstrski orkestraciji prikazuje zgodbo nesrečnega junaka Petruške.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov