Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dirigent Dmitrij Liss in violinist Sergej Krilov z Orkestrom Slovenske filharmonije na 5. koncertu za Modri abonma.
Lucijan Marija Škerjanc: Gazele, sedem orkestralnih pesnitev
Sergej Prokofjev: Koncert za violino in orkester št. 2 v g-molu, op. 63
Igor Stravinski: Petruška
Orkester Slovenske filharmonije
Dmitrij Liss, dirigent
Sergej Krilov, violina
Ob 120. obletnici rojstva Lucijana Marije Škerjanca se bo v dneh po slovenskem kulturnem prazniku Modri abonma začel s ciklom sedmih orkestralnih pesnitev Gazele. Orkester bo tako obeležil spomin na eno ključnih slovenskih glasbenih osebnosti. Škerjanc je glasbeno življenje na Slovenskem v minulem stoletju zaznamoval, bodril, usmerjal in krojil kot pianist, dirigent, glasbeni pisec, kritik, dolgoletni profesor novih generacij skladateljev na ljubljanskem konservatoriju in akademiji, kot direktor Slovenske filharmonije in plodovit skladatelj izrazito liričnega jezika, napolnjenega z impresionistično barvitostjo.
Poleg njegove glasbe bomo na koncertu slišali še glasbo dveh ruskih sodobnikov. Najprej zvočno razgiban Koncert za violino in orkester št. 2 Sergeja Prokofjeva, ki ga bo odprl violinski solo Sergeja Krilova, imenitnega ruskega violinskega virtuoza, potem pa še delo Petruška, ki ga je Igor Stravinski (kot tudi nekatera druga svoja dela) ustvaril na pobudo znamenitega impresarija Sergeja Djagileva za ansambel Ruski balet (Ballet Russes). Balet burlesknih scen z živopisno melodično in ritmično invencijo v mojstrski orkestraciji prikazuje zgodbo nesrečnega junaka Petruške.
Dirigent Dmitrij Liss in violinist Sergej Krilov z Orkestrom Slovenske filharmonije na 5. koncertu za Modri abonma.
Lucijan Marija Škerjanc: Gazele, sedem orkestralnih pesnitev
Sergej Prokofjev: Koncert za violino in orkester št. 2 v g-molu, op. 63
Igor Stravinski: Petruška
Orkester Slovenske filharmonije
Dmitrij Liss, dirigent
Sergej Krilov, violina
Ob 120. obletnici rojstva Lucijana Marije Škerjanca se bo v dneh po slovenskem kulturnem prazniku Modri abonma začel s ciklom sedmih orkestralnih pesnitev Gazele. Orkester bo tako obeležil spomin na eno ključnih slovenskih glasbenih osebnosti. Škerjanc je glasbeno življenje na Slovenskem v minulem stoletju zaznamoval, bodril, usmerjal in krojil kot pianist, dirigent, glasbeni pisec, kritik, dolgoletni profesor novih generacij skladateljev na ljubljanskem konservatoriju in akademiji, kot direktor Slovenske filharmonije in plodovit skladatelj izrazito liričnega jezika, napolnjenega z impresionistično barvitostjo.
Poleg njegove glasbe bomo na koncertu slišali še glasbo dveh ruskih sodobnikov. Najprej zvočno razgiban Koncert za violino in orkester št. 2 Sergeja Prokofjeva, ki ga bo odprl violinski solo Sergeja Krilova, imenitnega ruskega violinskega virtuoza, potem pa še delo Petruška, ki ga je Igor Stravinski (kot tudi nekatera druga svoja dela) ustvaril na pobudo znamenitega impresarija Sergeja Djagileva za ansambel Ruski balet (Ballet Russes). Balet burlesknih scen z živopisno melodično in ritmično invencijo v mojstrski orkestraciji prikazuje zgodbo nesrečnega junaka Petruške.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov