Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob svetovnem dnevu poezije.
Poezija se je zaradi epidemije preselila na splet.
Današnji dan ni le prvi pomladni dan, temveč tudi svetovni dan poezije. Običajno bi vas na ta dan opozarjali in poročali o raznih pesniških dogodkih po Sloveniji, a tokrat je drugače: poezija se je zaradi nastalih razmer preselila na splet, a se zato v svojem bistvu ni spremenila.
očka
kako da potoki ponoči
ne spijo
To je zadnja pesem iz postumno izdane pesniške zbirke Tisoči krotkih oči Jureta Detele. Pesem je eden od lepših in boljših prikazov tega, kako nas lahko poezija sili, da ponovno premislimo ne samo to, kar govorimo, temveč tudi to, kako dojemamo sebe, druge, družbo, cel svet. Bistvo poezije je namreč tudi v tem, da ne odgovarja na vprašanja, poezija zastavlja vprašanja, poezija misli vprašanja na način, ki ni konvencionalen, a je vsekakor občečloveški. Poezija ni nad ali pod, poezija je v čoveku, v svetu. In svet, v katerm smo, je zdaj zelo drugačen. Zato je drugačen tudi svetovni dan poezije – takšen, kakršnega si ni nihče predstavljal od UNESCOVE razglasitve leta 1999. Ne bo nobenih javnih pesniški nastopov, ki bi slavila poezijo in ki bi z njimi poezija priborila malo vidnješe mesto v družbi in v medijih. Poezija je na ta dan pristala na spletu, predvsem na družabnih omrežjih: še vedno je živa, njena moč in veličina ne pojenjata. A poudarek znotraj praznovanja letošnjega svetovega dneva poezije je potrebno usmeriti na pesnice in pesnike, na njihov slab socialni in še slabši finančni polažaj, v katerega jih je pahnila nastala situacija.
Ob svetovnem dnevu poezije.
Poezija se je zaradi epidemije preselila na splet.
Današnji dan ni le prvi pomladni dan, temveč tudi svetovni dan poezije. Običajno bi vas na ta dan opozarjali in poročali o raznih pesniških dogodkih po Sloveniji, a tokrat je drugače: poezija se je zaradi nastalih razmer preselila na splet, a se zato v svojem bistvu ni spremenila.
očka
kako da potoki ponoči
ne spijo
To je zadnja pesem iz postumno izdane pesniške zbirke Tisoči krotkih oči Jureta Detele. Pesem je eden od lepših in boljših prikazov tega, kako nas lahko poezija sili, da ponovno premislimo ne samo to, kar govorimo, temveč tudi to, kako dojemamo sebe, druge, družbo, cel svet. Bistvo poezije je namreč tudi v tem, da ne odgovarja na vprašanja, poezija zastavlja vprašanja, poezija misli vprašanja na način, ki ni konvencionalen, a je vsekakor občečloveški. Poezija ni nad ali pod, poezija je v čoveku, v svetu. In svet, v katerm smo, je zdaj zelo drugačen. Zato je drugačen tudi svetovni dan poezije – takšen, kakršnega si ni nihče predstavljal od UNESCOVE razglasitve leta 1999. Ne bo nobenih javnih pesniški nastopov, ki bi slavila poezijo in ki bi z njimi poezija priborila malo vidnješe mesto v družbi in v medijih. Poezija je na ta dan pristala na spletu, predvsem na družabnih omrežjih: še vedno je živa, njena moč in veličina ne pojenjata. A poudarek znotraj praznovanja letošnjega svetovega dneva poezije je potrebno usmeriti na pesnice in pesnike, na njihov slab socialni in še slabši finančni polažaj, v katerega jih je pahnila nastala situacija.
Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.
Oktober je tradicionalno mesec oblikovanja, zato je Zavod Big - Center za kreativno gospodarstvo danes podelil slovenske nacionalne nagrade za oblikovanje in interier v letu 2020. Nagrade so podelili za brezčasno slovensko oblikovanje, javni in zasebni interier, oblikovanje leta in perspektivnim oblikovalcem.
Med večjimi dogodki v svetu, ki so zaradi virusa COVID-19 odpadli v fizični obliki, je tudi frankfurtski knjižni sejem, največji knjigotrški dogodek v svetu, ki bo do konca tedna v celoti potekal v virtualni obliki. Nemcem je ob začetku sejma treba priznati, da jim je uspelo. Pod skupnim geslom Vsi skupaj, zdaj so pripravili za kar 260 ur programa s 750 udeleženci, med njimi bodo Margaret Atwood, Edward Snowden, Slavoj Žižek in Jamie Oliver. Med 4400 digitalnimi razstavljavci iz 103 držav se bodo prodajale avtorske pravice, skupno pa se bo zvrstilo kar 2200 dogodkov. Častna gostja sejma je Kanada, ki bo to tudi prihodnje leto, ko naj bi sejem potekal v fizični obliki, saj ga virtualno ni mogoče nadomestiti. Direktor sejma Juergen Boos je opozarjal na znamenja upanja in na to, kako so stopili vsi skupaj, da bi sejem izvedli, vendar tudi iskreno izrazil razočaranje: »Razočaran sem, zelo sem razočaran, ker nam ni uspelo pripraviti sejma v fizični obliki. Še posebej za izgubljene priložnosti naših razstavljavcev in obiskovalcev.« Sejma v več kot 30 letih ni niti enkrat izpustil profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač. Poudaril je, da bo tudi letos dogajanje burno, enako kot pretekla leta, ko so poklicni udeleženci od jutra do večera tekali od enega sestanka do drugega. Tokrat bodo pač to počeli na spletu. Manjkala pa bodo večerna neformalna druženja, ki so ključna za dobre poslovne odnose. Knjige izbranih slovenskih založnikov si bo mogoče ogledati na sprehodu po virtualni nacionalni stojnici Javne agencije za knjigo. Med slovenskimi knjigami v tujem jeziku pa so v Frankfurtu v ospredje postavili roman Alme Karlin Urok južnega morja in knjižni prvenec kuharske zvezdnice Ane Roš Sonce in dež. Foto: frankfurtski knjižni sejem
Neveljaven email naslov