Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prejemnik Borštnikove nagrade, nagrade Prešernovega sklada, Severjeve nagrade, nagrade Žlahtni komedijant in nazadnje leta 1998 Borštnikovega prstana.
Umrl je igralec Janez Bermež. Rodil se je leta 1935 na Vrhniki, študiral je na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1962 diplomiral. Takoj se je zaposlil v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, ki mu je ostal zvest do upokojitve leta 2000. Ustvaril je desetine nosilnih vlog iz domače in tuje, klasične in sodobne dramatike. Odigral je skoraj vse osrednje Cankarjeve like. Blizu so mu bile tako dramske kot tragične in komične vloge. Ni nastopal samo na celjskem odru, gostoval je tudi v drugih slovenskih gledališčih in ustvaril nekaj opaznih filmskih vlog. Za svojo študiozno in poglobljeno igro je bil večkrat nagrajen – prejel je Borštnikovo nagrado, nagrado Prešernovega sklada, Severjevo nagrado, nagrado Žlahtni komedijant in nazadnje leta 1998 Borštnikov prstan. Takrat je za naš radio povedal, da se je kot igralec na celjskem odru povsem uresničil, da pa bi rad odigral še Shakespearjevega kralja Leara – in svojemu bogatemu igralskemu opusu je dve leti pozneje dodal tudi to nepozabno vlogo.
Prejemnik Borštnikove nagrade, nagrade Prešernovega sklada, Severjeve nagrade, nagrade Žlahtni komedijant in nazadnje leta 1998 Borštnikovega prstana.
Umrl je igralec Janez Bermež. Rodil se je leta 1935 na Vrhniki, študiral je na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1962 diplomiral. Takoj se je zaposlil v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, ki mu je ostal zvest do upokojitve leta 2000. Ustvaril je desetine nosilnih vlog iz domače in tuje, klasične in sodobne dramatike. Odigral je skoraj vse osrednje Cankarjeve like. Blizu so mu bile tako dramske kot tragične in komične vloge. Ni nastopal samo na celjskem odru, gostoval je tudi v drugih slovenskih gledališčih in ustvaril nekaj opaznih filmskih vlog. Za svojo študiozno in poglobljeno igro je bil večkrat nagrajen – prejel je Borštnikovo nagrado, nagrado Prešernovega sklada, Severjevo nagrado, nagrado Žlahtni komedijant in nazadnje leta 1998 Borštnikov prstan. Takrat je za naš radio povedal, da se je kot igralec na celjskem odru povsem uresničil, da pa bi rad odigral še Shakespearjevega kralja Leara – in svojemu bogatemu igralskemu opusu je dve leti pozneje dodal tudi to nepozabno vlogo.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled razstava Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev, od 1930 do danes. Svet znotraj prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe.
V ljubljanskem Kinodvoru bo nocoj slovenska premiera kratkega filma Sestre, ki je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Posnela ga je Katarina Rešek – Kukla, ki jo poznamo tudi kot glasbenico in režiserko videospotov. Svojo prepoznavno estetiko, pri kateri je v ospredju telesnost, je uspešno prenesla tudi v svoj kratki film; v Sestrah, zgodbi o treh prijateljicah, ki se s patriarhalnim okoljem blokovskega naselja spopadajo tako, da trenirajo borilne veščine in se oblačijo v ohlapna oblačila, zaveznico pa najdejo v transspolni ženski iz sosednjega bloka. V filmu nastopajo Sarah Al Saleh, Mina Milovanović in Mia Skrbinac.
Ob 30. obletnici samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled postavili občasno razstavo s pomenljivim naslovom Služimo narodu. Obiskovalci naborniški sistem nekdanje socialistične Jugoslavije spoznavajo skozi osebne zgodb ljudi, ki so od leta 1957 pa do 1991 služili v JLA. Na razstavi so predstavljene vojaške izkušnje tudi direktorja muzeja Toneta Kregarja.
Neveljaven email naslov