Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z urednikom Vladom Motnikarjem.
Arsovo domače branje: izbrana dela iz svetovne in domače književnosti v radijskih literarnih večerih za srednješolce.
Na 3. programu Radia Slovenija, programu Ars, v sklopu literarnih večerov Oh, literatura – O, literatura! že tretje leto spremljamo srednješolsko domače branje. Izpostavljamo najpomembnejše literarne vsebine srednješolskega pouka književnosti. V šolskem letu 2019/2020 smo se posvetili tretjemu letniku.
Zamisel je zrasla iz literarnih večerov, ki jih v uredništvu za kulturo že dobrih dvajset let pripravljajo ob maturi. Oddaje lahko poiščete na Arsovi spletni strani, nekaj smo jih tudi pripeli na dno novice. Več o njih pa je povedal njihov urednik Vlado Motnikar.
Za začetek: kakšen je namen literarnih večerov iz cikla Arsovega domačega branja?
Literarni večeri iz cikla Arsovega domačega branja, poimenovali smo jih Oh, literatura – O, literatura!, so namenjeni v prvi vrsti dijakom, a tudi profesorjem slovenščine in pravzaprav vsem ljubiteljem literature, saj gre za literarno klasiko, ki je vedno aktualna in vedno dragocena za vse poslušalce. Oddaje se ujemajo s šolskim kurikulum in vsebujejo tudi razlage, ki povezujejo odlomke iz izbranih del.
Kako nastajajo posamezne oddaje in kdo jih ustvarja?
Literarni večeri so pravzaprav iz dveh virov. En bogat vir je radijski arhiv: v njem je na primer literarni večer o Sofoklejevih dramah, ki ga je pripravil profesor Kajetan Gantar, in je bil tudi pripravljen na način, da je primeren za srednješolsko rabo. Sicer pa nove oddaje pripravljajo profesorji in profesorice slovenščine s slovenskih gimnazij, in to iz vse Slovenije: Ljubljane, Maribora, Ljutomera, Škofje Loke, Kamnika …
Ali te oddaje lahko nadomestijo učiteljevo razlago pri pouku?
Oddaje so zamišljene kot pomoč učiteljem oziroma profesorjem in profesoricam, ne pa kot nadomestilo. Oddaje so sicer dolge okoli 40 minut in so primerne tudi za rabo pri šolski uri, poudarek pa je na izbranih literarnih odlomkih, se pravi na estetskem vtisu, ki ga dobi poslušalec. Namreč, vse odlomke interpretirajo dramski igralci in igralke, spremno besedo, ki jo pripravijo profesorji, pa berejo radijski napovedovalci in napovedovalke. Oddaje so torej v pomoč, ne dajejo vseh odgovorov, profesorji pa seveda samostojno razlagajo svojo snov.
In še za konec, v čem je njihova glavna prednost?
Prednost je prav v umetniškem vtisu. Gre za vrhunska umetniška besedila, pripravljena na radijski način. Trenutne razmere bodo morda vplivale na pripravo katere izmed naslednjih oddaj, v tem času pa lahko prisluhnete že nastalim, najdete jih na spletni strani Oh, literatura – O, literatura!.
Pogovor z urednikom Vladom Motnikarjem.
Arsovo domače branje: izbrana dela iz svetovne in domače književnosti v radijskih literarnih večerih za srednješolce.
Na 3. programu Radia Slovenija, programu Ars, v sklopu literarnih večerov Oh, literatura – O, literatura! že tretje leto spremljamo srednješolsko domače branje. Izpostavljamo najpomembnejše literarne vsebine srednješolskega pouka književnosti. V šolskem letu 2019/2020 smo se posvetili tretjemu letniku.
Zamisel je zrasla iz literarnih večerov, ki jih v uredništvu za kulturo že dobrih dvajset let pripravljajo ob maturi. Oddaje lahko poiščete na Arsovi spletni strani, nekaj smo jih tudi pripeli na dno novice. Več o njih pa je povedal njihov urednik Vlado Motnikar.
Za začetek: kakšen je namen literarnih večerov iz cikla Arsovega domačega branja?
Literarni večeri iz cikla Arsovega domačega branja, poimenovali smo jih Oh, literatura – O, literatura!, so namenjeni v prvi vrsti dijakom, a tudi profesorjem slovenščine in pravzaprav vsem ljubiteljem literature, saj gre za literarno klasiko, ki je vedno aktualna in vedno dragocena za vse poslušalce. Oddaje se ujemajo s šolskim kurikulum in vsebujejo tudi razlage, ki povezujejo odlomke iz izbranih del.
Kako nastajajo posamezne oddaje in kdo jih ustvarja?
Literarni večeri so pravzaprav iz dveh virov. En bogat vir je radijski arhiv: v njem je na primer literarni večer o Sofoklejevih dramah, ki ga je pripravil profesor Kajetan Gantar, in je bil tudi pripravljen na način, da je primeren za srednješolsko rabo. Sicer pa nove oddaje pripravljajo profesorji in profesorice slovenščine s slovenskih gimnazij, in to iz vse Slovenije: Ljubljane, Maribora, Ljutomera, Škofje Loke, Kamnika …
Ali te oddaje lahko nadomestijo učiteljevo razlago pri pouku?
Oddaje so zamišljene kot pomoč učiteljem oziroma profesorjem in profesoricam, ne pa kot nadomestilo. Oddaje so sicer dolge okoli 40 minut in so primerne tudi za rabo pri šolski uri, poudarek pa je na izbranih literarnih odlomkih, se pravi na estetskem vtisu, ki ga dobi poslušalec. Namreč, vse odlomke interpretirajo dramski igralci in igralke, spremno besedo, ki jo pripravijo profesorji, pa berejo radijski napovedovalci in napovedovalke. Oddaje so torej v pomoč, ne dajejo vseh odgovorov, profesorji pa seveda samostojno razlagajo svojo snov.
In še za konec, v čem je njihova glavna prednost?
Prednost je prav v umetniškem vtisu. Gre za vrhunska umetniška besedila, pripravljena na radijski način. Trenutne razmere bodo morda vplivale na pripravo katere izmed naslednjih oddaj, v tem času pa lahko prisluhnete že nastalim, najdete jih na spletni strani Oh, literatura – O, literatura!.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov