Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Arsovo domače branje

06.04.2020

Pogovor z urednikom Vladom Motnikarjem.

Arsovo domače branje: izbrana dela iz svetovne in domače književnosti v radijskih literarnih večerih za srednješolce.

Na 3. programu Radia Slovenija, programu Ars, v sklopu literarnih večerov Oh, literatura – O, literatura! že tretje leto spremljamo srednješolsko domače branje. Izpostavljamo najpomembnejše literarne vsebine srednješolskega pouka književnosti. V šolskem letu 2019/2020 smo se posvetili tretjemu letniku.

Zamisel je zrasla iz literarnih večerov, ki jih v uredništvu za kulturo že dobrih dvajset let pripravljajo ob maturi. Oddaje lahko poiščete na Arsovi spletni strani, nekaj smo jih tudi pripeli na dno novice. Več o njih pa je povedal njihov urednik Vlado Motnikar.

Za začetek: kakšen je namen literarnih večerov iz cikla Arsovega domačega branja?

Literarni večeri iz cikla Arsovega domačega branja, poimenovali smo jih Oh, literatura – O, literatura!, so namenjeni v prvi vrsti dijakom, a tudi profesorjem slovenščine in pravzaprav vsem ljubiteljem literature, saj gre za literarno klasiko, ki je vedno aktualna in vedno dragocena za vse poslušalce. Oddaje se ujemajo s šolskim kurikulum in vsebujejo tudi razlage, ki povezujejo odlomke iz izbranih del.

Kako nastajajo posamezne oddaje in kdo jih ustvarja?
Literarni večeri so pravzaprav iz dveh virov. En bogat vir je radijski arhiv: v njem je na primer literarni večer o Sofoklejevih dramah, ki ga je pripravil profesor Kajetan Gantar, in je bil tudi pripravljen na način, da je primeren za srednješolsko rabo. Sicer pa nove oddaje pripravljajo profesorji in profesorice slovenščine s slovenskih gimnazij, in to iz vse Slovenije: Ljubljane, Maribora, Ljutomera, Škofje Loke, Kamnika …

Ali te oddaje lahko nadomestijo učiteljevo razlago pri pouku?

Oddaje so zamišljene kot pomoč učiteljem oziroma profesorjem in profesoricam, ne pa kot nadomestilo. Oddaje so sicer dolge okoli 40 minut in so primerne tudi za rabo pri šolski uri, poudarek pa je na izbranih literarnih odlomkih, se pravi na estetskem vtisu, ki ga dobi poslušalec. Namreč, vse odlomke interpretirajo dramski igralci in igralke, spremno besedo, ki jo pripravijo profesorji, pa berejo radijski napovedovalci in napovedovalke. Oddaje so torej v pomoč, ne dajejo vseh odgovorov, profesorji pa seveda samostojno razlagajo svojo snov.

In še za konec, v čem je njihova glavna prednost?

Prednost je prav v umetniškem vtisu. Gre za vrhunska umetniška besedila, pripravljena na radijski način. Trenutne razmere bodo morda vplivale na pripravo katere izmed naslednjih oddaj, v tem času pa lahko prisluhnete že nastalim, najdete jih na spletni strani Oh, literatura – O, literatura!.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Arsovo domače branje

06.04.2020

Pogovor z urednikom Vladom Motnikarjem.

Arsovo domače branje: izbrana dela iz svetovne in domače književnosti v radijskih literarnih večerih za srednješolce.

Na 3. programu Radia Slovenija, programu Ars, v sklopu literarnih večerov Oh, literatura – O, literatura! že tretje leto spremljamo srednješolsko domače branje. Izpostavljamo najpomembnejše literarne vsebine srednješolskega pouka književnosti. V šolskem letu 2019/2020 smo se posvetili tretjemu letniku.

Zamisel je zrasla iz literarnih večerov, ki jih v uredništvu za kulturo že dobrih dvajset let pripravljajo ob maturi. Oddaje lahko poiščete na Arsovi spletni strani, nekaj smo jih tudi pripeli na dno novice. Več o njih pa je povedal njihov urednik Vlado Motnikar.

Za začetek: kakšen je namen literarnih večerov iz cikla Arsovega domačega branja?

Literarni večeri iz cikla Arsovega domačega branja, poimenovali smo jih Oh, literatura – O, literatura!, so namenjeni v prvi vrsti dijakom, a tudi profesorjem slovenščine in pravzaprav vsem ljubiteljem literature, saj gre za literarno klasiko, ki je vedno aktualna in vedno dragocena za vse poslušalce. Oddaje se ujemajo s šolskim kurikulum in vsebujejo tudi razlage, ki povezujejo odlomke iz izbranih del.

Kako nastajajo posamezne oddaje in kdo jih ustvarja?
Literarni večeri so pravzaprav iz dveh virov. En bogat vir je radijski arhiv: v njem je na primer literarni večer o Sofoklejevih dramah, ki ga je pripravil profesor Kajetan Gantar, in je bil tudi pripravljen na način, da je primeren za srednješolsko rabo. Sicer pa nove oddaje pripravljajo profesorji in profesorice slovenščine s slovenskih gimnazij, in to iz vse Slovenije: Ljubljane, Maribora, Ljutomera, Škofje Loke, Kamnika …

Ali te oddaje lahko nadomestijo učiteljevo razlago pri pouku?

Oddaje so zamišljene kot pomoč učiteljem oziroma profesorjem in profesoricam, ne pa kot nadomestilo. Oddaje so sicer dolge okoli 40 minut in so primerne tudi za rabo pri šolski uri, poudarek pa je na izbranih literarnih odlomkih, se pravi na estetskem vtisu, ki ga dobi poslušalec. Namreč, vse odlomke interpretirajo dramski igralci in igralke, spremno besedo, ki jo pripravijo profesorji, pa berejo radijski napovedovalci in napovedovalke. Oddaje so torej v pomoč, ne dajejo vseh odgovorov, profesorji pa seveda samostojno razlagajo svojo snov.

In še za konec, v čem je njihova glavna prednost?

Prednost je prav v umetniškem vtisu. Gre za vrhunska umetniška besedila, pripravljena na radijski način. Trenutne razmere bodo morda vplivale na pripravo katere izmed naslednjih oddaj, v tem času pa lahko prisluhnete že nastalim, najdete jih na spletni strani Oh, literatura – O, literatura!.


19.10.2020

Skandinavci letos prodali celo več kot knjig kot lani

Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.


19.10.2020

Nagrada angelus Goranu Vojnoviću

Vsebine Programa Ars


19.10.2020

Čakalnica

Vsebine Programa Ars


18.10.2020

Kovič: Jesen (odlomek)

Vsebine Programa Ars


18.10.2020

Kovič: Jesen (odlomek)

Vsebine Programa Ars


18.10.2020

Blokada slovenskega filma

Vsebine Programa Ars


16.10.2020

Slovenske nagrade za oblikovanje in interier

Oktober je tradicionalno mesec oblikovanja, zato je Zavod Big - Center za kreativno gospodarstvo danes podelil slovenske nacionalne nagrade za oblikovanje in interier v letu 2020. Nagrade so podelili za brezčasno slovensko oblikovanje, javni in zasebni interier, oblikovanje leta in perspektivnim oblikovalcem.


16.10.2020

Aškerčeva nagrada

Vsebine Programa Ars


16.10.2020

Finžgar in Plečnik

Vsebine Programa Ars


16.10.2020

Federico Fellini

Vsebine Programa Ars


16.10.2020

Viggo Mortensen

Vsebine Programa Ars


16.10.2020

Pogovor z Martinom Turkom

Vsebine Programa Ars


15.10.2020

Ta obraz

Vsebine Programa Ars


15.10.2020

Aipa

Vsebine Programa Ars


14.10.2020

Cvetje v jeseni - splošni

Vsebine Programa Ars


14.10.2020

Slovenija na frankfurtskem knjižnem sejmu

Vsebine Programa Ars


14.10.2020

Začel se je virtualni frankfurtski knjižni sejem

Med večjimi dogodki v svetu, ki so zaradi virusa COVID-19 odpadli v fizični obliki, je tudi frankfurtski knjižni sejem, največji knjigotrški dogodek v svetu, ki bo do konca tedna v celoti potekal v virtualni obliki. Nemcem je ob začetku sejma treba priznati, da jim je uspelo. Pod skupnim geslom Vsi skupaj, zdaj so pripravili za kar 260 ur programa s 750 udeleženci, med njimi bodo Margaret Atwood, Edward Snowden, Slavoj Žižek in Jamie Oliver. Med 4400 digitalnimi razstavljavci iz 103 držav se bodo prodajale avtorske pravice, skupno pa se bo zvrstilo kar 2200 dogodkov. Častna gostja sejma je Kanada, ki bo to tudi prihodnje leto, ko naj bi sejem potekal v fizični obliki, saj ga virtualno ni mogoče nadomestiti. Direktor sejma Juergen Boos je opozarjal na znamenja upanja in na to, kako so stopili vsi skupaj, da bi sejem izvedli, vendar tudi iskreno izrazil razočaranje: »Razočaran sem, zelo sem razočaran, ker nam ni uspelo pripraviti sejma v fizični obliki. Še posebej za izgubljene priložnosti naših razstavljavcev in obiskovalcev.« Sejma v več kot 30 letih ni niti enkrat izpustil profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač. Poudaril je, da bo tudi letos dogajanje burno, enako kot pretekla leta, ko so poklicni udeleženci od jutra do večera tekali od enega sestanka do drugega. Tokrat bodo pač to počeli na spletu. Manjkala pa bodo večerna neformalna druženja, ki so ključna za dobre poslovne odnose. Knjige izbranih slovenskih založnikov si bo mogoče ogledati na sprehodu po virtualni nacionalni stojnici Javne agencije za knjigo. Med slovenskimi knjigami v tujem jeziku pa so v Frankfurtu v ospredje postavili roman Alme Karlin Urok južnega morja in knjižni prvenec kuharske zvezdnice Ane Roš Sonce in dež. Foto: frankfurtski knjižni sejem


14.10.2020

Festival glasbenega filma Naj se rola

Vsebine Programa Ars


13.10.2020

Nova butalska čitanka

Vsebine Programa Ars


Stran 68 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov