Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Praktično vse, kar danes sestavlja slovensko filmsko krajino, nosi Silvanov odtis, mnogo tega tudi njegov podpis.« (Vlado Škafar)
»Praktično vse, kar danes sestavlja slovensko filmsko krajino, nosi Silvanov odtis, mnogo tega tudi njegov podpis.«
Vlado Škafar
Tako v zapisu Silvanu v spomin med drugim razmišlja režiser Vlado Škafar, ki je bil tesen Furlanov sodelavec. V besedilu se Škafar sprehodi čez Furlanovo življenje, njegovo delo v Slovenski kinoteki, opozarja pa tudi, da je ne glede na Furlanov neizbrisen pečat pri snovanju slovenske filmske infrastrukture, spomin nanj in njegovo delo premalo živ v slovenski zavesti.
»Praktično vse, kar danes sestavlja slovensko filmsko krajino, nosi Silvanov odtis, mnogo tega tudi njegov podpis.« (Vlado Škafar)
»Praktično vse, kar danes sestavlja slovensko filmsko krajino, nosi Silvanov odtis, mnogo tega tudi njegov podpis.«
Vlado Škafar
Tako v zapisu Silvanu v spomin med drugim razmišlja režiser Vlado Škafar, ki je bil tesen Furlanov sodelavec. V besedilu se Škafar sprehodi čez Furlanovo življenje, njegovo delo v Slovenski kinoteki, opozarja pa tudi, da je ne glede na Furlanov neizbrisen pečat pri snovanju slovenske filmske infrastrukture, spomin nanj in njegovo delo premalo živ v slovenski zavesti.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov