Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubljana festival z okrepljenimi varnostnimi in zdravstvenimi ukrepi.
Nekateri izmed tujih festivalov – denimo Bayreuth, Aix-en Provence, Bergen, Edinburg – so že odpovedali letošnje izvedbe. Pri nas pa Darko Brlek, direktor festivala Ljubljana, upa, da bodo večino dogodkov izvedli po predvidenem razporedu. Zaenkrat niso odpovedana tuja gostovanja, se pa obetajo spremembe pri načrtovanju koncertov v zaprtih prostorih. Nekateri poletni festivali v tujini so že odpovedali letošnje izvedbe. Najstarejši izmed njih, Bayreuthske slavnostne igre, letos ne bo stopil v 144. leto svoje zgodovine. Kako bo z izvedbo 107 let starega Veronskega festivala in jubilejnimi, stotimi Salzburškimi slavnostnimi igrami, bodo sporočili do konca maja.
Odpovedane so že tekoče operne in koncertne sezone
Prepoved zbiranja na javnih krajih še vedno velja tudi po skoraj vsej stari celini in na nekaterih drugih predelih sveta. To v praksi pomeni, da je nemogoče organizirati kulturne prireditve. Marsikje po svetu so že odpovedali tekoče operne in koncertne sezone, na primer v Londonu, Münchnu, New Yorku in na Dunaju, samo vprašanje časa je, kdaj se bodo za to odločili tudi pri nas. In pri tem se začnejo pojavljati težave, kajti sezone so oblikovane za nekaj let vnaprej. Kakšne bodo kombinacije odpovedanih in novih, že napovedanih predstav in koncertov v gledaliških in koncertnih dvoranah, ni jasno.
Vrstijo se tudi odpovedi poletnih festivalov po Evropi
Nekateri poletni festivali so, ker jim je zdravje obiskovalcev in vseh udeležencev na prvem mestu, že odpovedali letošnje izvedbe. Najstarejši izmed njih, Bayreuthske slavnostne igre, letos ne bo stopil v 144. leto svoje zgodovine. Prav tako so odpovedani festivali v Bergnu, Aix-en-Provenceu, Edinburgu, vprašljivi so tisti v Pesaru (Rossinijev festival), Glyndebournu, Bregenzu in številni drugi. Kako bo z izvedbo 107 let starega Veronskega festivala in jubilejnimi stotimi Salzburškimi slavnostnimi igrami, bodo sporočili do konca maja. Zaradi odpovedi festivalov bodo prikrajšani tudi poslušalci 3. programa Radia Slovenija, saj ne bo mogoče predvajati posnetkov recitalov, koncertov in opernih predstav, ki bi jih sicer predstavljali v rednih tedenskih oddajah. Tako ne bodo, med drugim, neposredno prenašali predstave ob odprtju Bayreuthskih slavnostnih iger. Radio Slovenija se v neposredne ali odložene prenose iz Bayreutha vključuje že od leta 1951. To nas uvršča med redke radijske postaje, ki se vsako leto 25. julija, pa naj bo nedelja, petek ali svetek, poklonijo temu velikanu operne glasbe.
In kako bo pri nas?
Darko Brlek, direktor festivala Ljubljana, pravi, da je “v tem trenutku program seveda postavljen in za zdaj še ni pričakovati večjih sprememb”. Predvidevajo oziroma upajo, da bodo lahko izvedli večino dogodkov. “Predvsem tiste, na katerih sodelujejo domači izvajalci. Seveda ne moremo vplivati na položaj glede pandemije v juliju in avgustu in s tem povezane težave pri prestopanju meja. Ni namreč nobenega smisla v tem, da kdo pride v Ljubljano oziroma Slovenijo in ga za 14 dni damo v karanteno. Festival bo prav tako drugačen, se bomo pa potrudili izvesti čim večje število dogodkov, ki so že načrtovani. Med njimi prav gotovo Beethovnovo 9. simfonijo s Slovensko filharmonijo in zbori, pa seveda tudi vse preostale dogodke, kot so predstave Matjaža Bergerja, Ivice Buljana in Vlada Kreslina. Skratka, vse dogodke, pri katerih ne bo težav s prehajanjem državnih meja.”
Začetki našega najstarejšega poletnega festivala segajo v leto 1952. Z leti se je razvijal, spreminjal, rasel in pomembno vplival na kulturno življenje v Sloveniji. Zadnja leta pripravijo 70 do 80 dogodkov različnih zvrsti, ki si jih ogleda približno 80.000 domačih in tujih obiskovalcev. Poleg domačih umetnikov in orkestrov na festivalu nastopajo tudi tuji pevci, solisti in orkestri, ki bogatijo kulturni utrip v glavnem mestu. Tudi letos naj ne bi bilo nič drugače. Napovedana tuja gostovanja za zdaj niso odpovedana.
“Člani Bolšoj teatra so trenutno doma, toda s 4. majem bodo začeli skupinske vaje, tako da ni govora, da ne bi prišli k nam. Prav tako ni odpovedal Simfonični orkester iz Pittsburgha z violinistko Anne-Sophie Mutter, tudi koncertna izvedba Beethovnovega Fidelia z Jonasom Kaufmannom v naslovni vlogi ostaja. Vsi čakamo, da bomo videli, kako bo takrat,” dodaja Darko Brlek. Če pa se bodo stvari vendarle razvijale drugače, po črnem scenariju “ne bo nobenega tujega gostovanja, se bomo pa seveda sproti prilagajali razmeram,” je še povedal.
Vsi dogodki bodo na Kongresnem trgu
Zaradi zajezitve pandemije novega koronavirusa se obetajo spremembe pri načrtovanju koncertov v zaprtih prostorih. Organizatorji upajo, da bo 68. izvedba festivala v Ljubljani tekla čim bolj nemoteno, že zdaj pa je jasno, da z okrepljenimi varnostnimi in zdravstvenimi ukrepi.
Darko Brlek takoj doda, da ne bo “dogodkov v zaprtih prostorih, razen mojstrskih tečajev, na katerih sta navzoča le predavatelj in slušatelj in je mogoče zagotoviti varnostno razdaljo. Vse dogodke, ki so bili načrtovani v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, Slovenski filharmoniji in dvorani ljubljanske opere, bomo prestavili na Kongresni trg. Tam namreč laže zagotovimo predvideno varnostno razdaljo oziroma postavimo tak sedežni red, pri katerem bo zagotovljena dvometrska razdalja. Upoštevali bomo vse omejitve, ki bodo pač veljale.”
Črn scenarij?
Kot že zapisano, načrtovana tuja gostovanja lahko odpadejo. Po najbolj črnem scenariju pa se lahko zgodi, da bo še vedno v veljavi odlok vlade Republike Slovenije, ki začasno prepoveduje zbiranje ljudi na javnih shodih, prireditvah in drugih dogodkih na javnih krajih. V tem primeru “prireditev ne bo. Če bi se to zgodilo, bomo seveda vsem povrnili denar za že kupljene vstopnice,” je še dodal Brlek.
Ljubljana festival z okrepljenimi varnostnimi in zdravstvenimi ukrepi.
Nekateri izmed tujih festivalov – denimo Bayreuth, Aix-en Provence, Bergen, Edinburg – so že odpovedali letošnje izvedbe. Pri nas pa Darko Brlek, direktor festivala Ljubljana, upa, da bodo večino dogodkov izvedli po predvidenem razporedu. Zaenkrat niso odpovedana tuja gostovanja, se pa obetajo spremembe pri načrtovanju koncertov v zaprtih prostorih. Nekateri poletni festivali v tujini so že odpovedali letošnje izvedbe. Najstarejši izmed njih, Bayreuthske slavnostne igre, letos ne bo stopil v 144. leto svoje zgodovine. Kako bo z izvedbo 107 let starega Veronskega festivala in jubilejnimi, stotimi Salzburškimi slavnostnimi igrami, bodo sporočili do konca maja.
Odpovedane so že tekoče operne in koncertne sezone
Prepoved zbiranja na javnih krajih še vedno velja tudi po skoraj vsej stari celini in na nekaterih drugih predelih sveta. To v praksi pomeni, da je nemogoče organizirati kulturne prireditve. Marsikje po svetu so že odpovedali tekoče operne in koncertne sezone, na primer v Londonu, Münchnu, New Yorku in na Dunaju, samo vprašanje časa je, kdaj se bodo za to odločili tudi pri nas. In pri tem se začnejo pojavljati težave, kajti sezone so oblikovane za nekaj let vnaprej. Kakšne bodo kombinacije odpovedanih in novih, že napovedanih predstav in koncertov v gledaliških in koncertnih dvoranah, ni jasno.
Vrstijo se tudi odpovedi poletnih festivalov po Evropi
Nekateri poletni festivali so, ker jim je zdravje obiskovalcev in vseh udeležencev na prvem mestu, že odpovedali letošnje izvedbe. Najstarejši izmed njih, Bayreuthske slavnostne igre, letos ne bo stopil v 144. leto svoje zgodovine. Prav tako so odpovedani festivali v Bergnu, Aix-en-Provenceu, Edinburgu, vprašljivi so tisti v Pesaru (Rossinijev festival), Glyndebournu, Bregenzu in številni drugi. Kako bo z izvedbo 107 let starega Veronskega festivala in jubilejnimi stotimi Salzburškimi slavnostnimi igrami, bodo sporočili do konca maja. Zaradi odpovedi festivalov bodo prikrajšani tudi poslušalci 3. programa Radia Slovenija, saj ne bo mogoče predvajati posnetkov recitalov, koncertov in opernih predstav, ki bi jih sicer predstavljali v rednih tedenskih oddajah. Tako ne bodo, med drugim, neposredno prenašali predstave ob odprtju Bayreuthskih slavnostnih iger. Radio Slovenija se v neposredne ali odložene prenose iz Bayreutha vključuje že od leta 1951. To nas uvršča med redke radijske postaje, ki se vsako leto 25. julija, pa naj bo nedelja, petek ali svetek, poklonijo temu velikanu operne glasbe.
In kako bo pri nas?
Darko Brlek, direktor festivala Ljubljana, pravi, da je “v tem trenutku program seveda postavljen in za zdaj še ni pričakovati večjih sprememb”. Predvidevajo oziroma upajo, da bodo lahko izvedli večino dogodkov. “Predvsem tiste, na katerih sodelujejo domači izvajalci. Seveda ne moremo vplivati na položaj glede pandemije v juliju in avgustu in s tem povezane težave pri prestopanju meja. Ni namreč nobenega smisla v tem, da kdo pride v Ljubljano oziroma Slovenijo in ga za 14 dni damo v karanteno. Festival bo prav tako drugačen, se bomo pa potrudili izvesti čim večje število dogodkov, ki so že načrtovani. Med njimi prav gotovo Beethovnovo 9. simfonijo s Slovensko filharmonijo in zbori, pa seveda tudi vse preostale dogodke, kot so predstave Matjaža Bergerja, Ivice Buljana in Vlada Kreslina. Skratka, vse dogodke, pri katerih ne bo težav s prehajanjem državnih meja.”
Začetki našega najstarejšega poletnega festivala segajo v leto 1952. Z leti se je razvijal, spreminjal, rasel in pomembno vplival na kulturno življenje v Sloveniji. Zadnja leta pripravijo 70 do 80 dogodkov različnih zvrsti, ki si jih ogleda približno 80.000 domačih in tujih obiskovalcev. Poleg domačih umetnikov in orkestrov na festivalu nastopajo tudi tuji pevci, solisti in orkestri, ki bogatijo kulturni utrip v glavnem mestu. Tudi letos naj ne bi bilo nič drugače. Napovedana tuja gostovanja za zdaj niso odpovedana.
“Člani Bolšoj teatra so trenutno doma, toda s 4. majem bodo začeli skupinske vaje, tako da ni govora, da ne bi prišli k nam. Prav tako ni odpovedal Simfonični orkester iz Pittsburgha z violinistko Anne-Sophie Mutter, tudi koncertna izvedba Beethovnovega Fidelia z Jonasom Kaufmannom v naslovni vlogi ostaja. Vsi čakamo, da bomo videli, kako bo takrat,” dodaja Darko Brlek. Če pa se bodo stvari vendarle razvijale drugače, po črnem scenariju “ne bo nobenega tujega gostovanja, se bomo pa seveda sproti prilagajali razmeram,” je še povedal.
Vsi dogodki bodo na Kongresnem trgu
Zaradi zajezitve pandemije novega koronavirusa se obetajo spremembe pri načrtovanju koncertov v zaprtih prostorih. Organizatorji upajo, da bo 68. izvedba festivala v Ljubljani tekla čim bolj nemoteno, že zdaj pa je jasno, da z okrepljenimi varnostnimi in zdravstvenimi ukrepi.
Darko Brlek takoj doda, da ne bo “dogodkov v zaprtih prostorih, razen mojstrskih tečajev, na katerih sta navzoča le predavatelj in slušatelj in je mogoče zagotoviti varnostno razdaljo. Vse dogodke, ki so bili načrtovani v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, Slovenski filharmoniji in dvorani ljubljanske opere, bomo prestavili na Kongresni trg. Tam namreč laže zagotovimo predvideno varnostno razdaljo oziroma postavimo tak sedežni red, pri katerem bo zagotovljena dvometrska razdalja. Upoštevali bomo vse omejitve, ki bodo pač veljale.”
Črn scenarij?
Kot že zapisano, načrtovana tuja gostovanja lahko odpadejo. Po najbolj črnem scenariju pa se lahko zgodi, da bo še vedno v veljavi odlok vlade Republike Slovenije, ki začasno prepoveduje zbiranje ljudi na javnih shodih, prireditvah in drugih dogodkih na javnih krajih. V tem primeru “prireditev ne bo. Če bi se to zgodilo, bomo seveda vsem povrnili denar za že kupljene vstopnice,” je še dodal Brlek.
Te dni bi si v Škofji Loki znova lahko ogledali Škofjeloški pasijon jezuita patra Romualda, mogočno uprizoritev našega najstarejšega ohranjenega dramskega besedila, vpisanega tudi na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Ob 300. obletnici njegovega zapisa bi bilo dogajanje letos še posebej veličastno, a epidemske razmere tega ne dopuščajo, prestavljen je na prihodnje leto.
Francis Poulenc se je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja pridružil znameniti francoski šesterici, skupini skladateljev, ki si je za cilj zadala vrnitev k melodiji, tematiki in kontrapunktu, natančnosti in poenostavljenosti. Po vrsti uspešnih del se je Poulenc leta 1936 vnovič zatekel k rimskokatoliški veri, na kar sta vplivala smrt prijatelja in romanje k Črni Mariji v Rocamadur. Leta 1950 je ustvaril Stabat Mater, ki predstavlja največji umetniški dosežek skladateljevih poznih let.
Z zapiranjem javnega življenja so znova zaprte tudi vse kulturne ustanove. Zapirajo se vse galerije, muzeji, knjižnice, arhivi in ograjeni parki. Omejitve bodo po sedanjih napovedih trajale do 12. aprila. V tem času tudi brezstična izposoja gradiva ne bo mogoča, saj knjižnice niso navedene med izjemami. Ker potreba po kulturi ostaja, je, kot vemo, bogato njeno spletno življenje. Tako tudi igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj začenjajo s tretjim delom spletnega projekta Čas za poezijo. S projektom so začeli novembra lani, ko so med zaprtjem gledaliških dvoran njihovim gledalcem in ljubiteljem umetnosti ponujali pobeg v svet poezije. V dveh mesecih je nastala zbirka štiriindvajsetih interpretacij pesmi Srečka Kosovela, februarja pa so projekt nadaljevali z osemnajstimi interpretacijami poezije Franceta Prešerna. Obiskovalci njihovih spletnih omrežij so jim sporočali, da jim poezija tudi v teh, za kulturo težkih časih pomaga ohranjati stik z lepoto umetniške besede, zato so se odločili, da posnamejo še en sklop, Čas za POEZIJO: IZBRANO. Tokrat bodo igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj interpretirali svojo najljubšo poezijo. Pesmi bodo po spletnih omrežjih delili dvakrat tedensko, predvidoma vsak torek in četrtek. Začenjajo danes, s pesmijo Saše Pavček Poljub zapisan, v interpretaciji Doroteje Nadrah
Gledališke uprizoritve partnerskega odnosa in vseh izzivov, povezanih z njim, se pogosto znajdejo na repertoarjih gledališč. Te tematike se je v svoji najnovejši predstavi z naslovom Preblizu lotil tudi režiser Jaša Koceli. Gre za predstavo o milenijskem paru, ženski in moškem, ki se prebijata skozi pasti večletne partnerske zveze. V glavnih vlogah nastopata Domen Valič in Lea Mihevc, sicer pa je predstava nastala v koprodukciji Cankarjevega doma in zavoda Paviljon. Z Jašo Kocelijem se je pogovarjala Ana Rozman in ga najprej vprašala o njegovih vzgibih za pisanje tovrstnega besedila.
Na Prvem programu Radia Slovenija bomo nocoj ob 21:05 premierno predvajali radijsko igro Veliki duhovnik Kajfa. Napisal jo je Ivan Mrak, na odru je bila prvič uprizorjena leta 1981. Več o nocojšnji radijski premieri v prispevku, ki se začenja se z odlomkom iz radijske igre. Delo je priredil Jože Valentič, ki ga je za radio tudi režiral, vendar radijske igre žal ni uspel končati – lani oktobra ga je prehitela smrt. Njegovo režijsko delo je dokončal Alen Jelen, dramaturginja je Vilma Štritof. V radijski vlogi Kajfe nastopa Pavle Ravnohrib, Poncij Pilat je Branko Jordan; glasbeni opremljevalec je Luka Hočevar, tonski mojster pa Urban Gruden.
Nocoj ob 20h si bo mogoče na spletni povezavi platforme Tretji oder premierno ogledati dramo Mestnega gledališča ljubljanskega z naslovom Le zaljubiti se ne smemo sodobnega hrvaškega dramatika Ivorja Martinića v režiji Alena Jelena. Besedilo je prevedla Diana Koloini, sicer tudi dramaturginja predstave, glasbeno opremo je prispevala Darja Hlavka Godina, scenograf je Matej Filipčič, kostumografka Belinda Radulović. Nocojšnjo spletno različico bomo gledali v režiji Klemena Dvornika. V igri Le zaljubiti se ne smemo nastopajo Bernarda Oman, Boris Ostan, Iva Krajnc Bagola in Lara Wolf. Več o nocojšnji predstavi nam bo povedal režiser Alen Jelen, ki je odgovarjal Tadeji Krečič, za kaj v drami Le zaljubiti se ne smemo gre in katere težave sodobnega človeka posebej izrisuje.
Od jesenskega zaprtja gledališč v Sloveniji, na portalu slovenskega gledališča SiGledal poteka spletna akcija Pismo mojemu igralcu. V njej so na prvem mestu gledalci, ki imajo priložnost izraziti svoja razmišljanja, vtise, pohvale igralcem in drugim gledališkim ustvarjalcem, s katerimi se ta čas ne moremo srečati v skupnem, posvečenem prostoru gledališča. Ob Svetovnem dnevu gledališča je v samozaložbi zavoda Novi Zato izšla knjiga 100 pisem mojemu igralcu. Izjemna miselna, izpovedna in zgodovinska vrednost je v beleženju današnjega trenutka skozi oči ljubiteljev gledališča, gledalcev, ki pišejo v rubriko Pismo mojemu igralcu. Tamara Matevc, pobudnica rubrike Pismo mojemu igralcu in sourednica portala SiGledal pa v pismih gledalcev poudarja še pomen subjektivnosti gledalčeve izkušnje. Pismo mojemu igralcu je rubrika, ki se bogati vsak dan, do konca minulega leta je bilo napisanih natančno 100 pisem. Ta so danes natisnjene v knjigi, 100 pisem mojemu igralcu. Rubrika Pisma mojemu igralcu je s časom dobila tudi partnersko rubriko Zapisi iz brloga, v katero svoj čas brez nas – gledalcev, beležijo gledališki ustvarjalci. Več na portalu SiGledal.
Bolgarski radio v okviru evroradijskega posebnega projekta Cvetna nedelja ponuja koncert najstarejšega cerkvenega pevskega zbora v mestu, Cerkvenega pevskega zbora stolne cerkve sv. Nedelje pod vodstvom dirigenta profesorja Miroslava Popsavova. dolgoletnega profesorja zborovskega dirigiranja na Narodni glasbeni akademiji Panča Vladigerova in ustanovitelja študija cerkvene glasbe. Koncert, ki ga bomo slišali, je potekal 21. novembra leta 2019, na bolgarski pravoslavni praznik Prikazanja Bogorodice (Matere božje) v templju. Ta dan je zaznamovala tudi 140. obletnica moškega pevskega zbora sofijske stolne cerkve sv. Nedelje. V liturgičnem letu bolgarske pravoslavne cerkve pa je 21. november tudi dan krščanske mladine in krščanskih družin.
Litovski radio letos v okviru posebnega evroradijskega projekta Cvetna nedelja ponuja koncert mestnega zbora Jauna muzika iz Vilne, godalnega kvarteta Mettis in violončelista Povilasa Jacunskasa, ki so nastopili na koncertu 14. marca v cerkvi sv. Katarine v Vilni. Program koncerta je sestavljala glasba Johna Tavenerja, Maxa Richterja in Vidmantasa Bartulisa.
V okviru posebnega evroradijskega glasbenega dneva Cvetna nedelja Vatikanski radio predvaja koncert, ki ga je vokalni ansambel De Labyrintho izvedel 11. januarja v Sala Assunta (dvorani Vnebovzetja) Vatikanskega radia. Slišali bomo njihovo poustvaritev Žalostink preroka Jeremije (Lamentazioni del profeta Geremia) skladatelja Marc'Antonia Ingegnerija.
Neveljaven email naslov