Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratnem koncertu je Domen Marinčič izbral nekatera ohranjena dela francoskih skladateljev 17. stoletja za violo da gamba brez spremljave. Skladbe Hotmana, Dubuissona, Sainte-Colomba in de Machyja so nastajale dolgo pred dobro znanimi Bachovimi mojstrovinami za violino ali violončelo brez spremljave, a pričajo o visoki glasbeni in tehnični ravni nekdanjih glasbenikov. Domen Domen Marinčič igra izvirno violo da gamba, ki je nastala okrog leta 1740 v Leipzigu in je delo enega vodilnih nemških goslarjev Johanna Christiana Hoffmanna. Mnoge izmed njegovih basovskih viol da gamba so pozneje predelali v violončele in v igralnem stanju jih je danes le šest ali sedem. Sedemstrunsko violo da gamba na nocojšnem koncertu so restavrirali pred tridesetimi leti. Ohranila se je brez izvirnega vratu in je imela nekoč morda le šest strun, a je znano, da je Hoffmann svojim instrumentom včasih tudi naknadno dodajal sedmo struno.
Koncert iz Studia 13 Radia Slovenija s skladbami za violo da gamba.
V tokratnem koncertu je Domen Marinčič izbral nekatera ohranjena dela francoskih skladateljev 17. stoletja za violo da gamba brez spremljave. Skladbe Hotmana, Dubuissona, Sainte-Colomba in de Machyja so nastajale dolgo pred dobro znanimi Bachovimi mojstrovinami za violino ali violončelo brez spremljave, a pričajo o visoki glasbeni in tehnični ravni nekdanjih glasbenikov. Domen Marinčič igra izvirno violo da gamba, ki je nastala okrog leta 1740 v Leipzigu in je delo enega vodilnih nemških goslarjev Johanna Christiana Hoffmanna. Mnoge izmed njegovih basovskih viol da gamba so pozneje predelali v violončele in v igralnem stanju jih je danes le šest ali sedem. Sedemstrunsko violo da gamba na nocojšnem koncertu so restavrirali pred tridesetimi leti. Ohranila se je brez izvirnega vratu in je imela nekoč morda le šest strun, a je znano, da je Hoffmann svojim instrumentom včasih tudi naknadno dodajal sedmo struno.
Domen Marinčič je študiral čembalo pri Carstnu Lohffu v Nürnbergu in končal podiplomski študij generalnega basa pri Albertu Rinaldiju na Visoki šoli za glasbo Trossingen. Poleg tega je študiral violo da gamba pri Hartwigu Grothu in Philippu Pierlotu. Leta 1997 in leta 2000 je dobil nagradi na Mednarodnem tekmovanju Bach-Abel v Köthnu. Leta 2004 je soustanovil slovenski ansambel musica cubicularis. Kot komorni glasbenik nastopa po vsej Evropi, v Kanadi, Kitajski, ZDA in na Bližnjem vzhodu s skupino Ensemble Phoenix Munich, s flavtistom Stefanom Temminghom, pa tudi z glasbeniki, kot so Emma Kirkby, María Cristina Kiehr, Pino De Vittorio, Dan Laurin, William Dongois in Edoardo Torbianelli. Sodeloval je pri snemanju več kakor tridesetih zgoščenk za založbe Accent, Aeolus, Arcana, BIS, Harmonia Mundi France, Mirare, Oehms Classics, Querstand, Ricercar in Sony/DHM. Za izvedbe in notne izdaje je rekonstruiral izgubljene glasove mnogih nepopolno ohranjenih del 17. in 18. stoletja.
V tokratnem koncertu je Domen Marinčič izbral nekatera ohranjena dela francoskih skladateljev 17. stoletja za violo da gamba brez spremljave. Skladbe Hotmana, Dubuissona, Sainte-Colomba in de Machyja so nastajale dolgo pred dobro znanimi Bachovimi mojstrovinami za violino ali violončelo brez spremljave, a pričajo o visoki glasbeni in tehnični ravni nekdanjih glasbenikov. Domen Domen Marinčič igra izvirno violo da gamba, ki je nastala okrog leta 1740 v Leipzigu in je delo enega vodilnih nemških goslarjev Johanna Christiana Hoffmanna. Mnoge izmed njegovih basovskih viol da gamba so pozneje predelali v violončele in v igralnem stanju jih je danes le šest ali sedem. Sedemstrunsko violo da gamba na nocojšnem koncertu so restavrirali pred tridesetimi leti. Ohranila se je brez izvirnega vratu in je imela nekoč morda le šest strun, a je znano, da je Hoffmann svojim instrumentom včasih tudi naknadno dodajal sedmo struno.
Koncert iz Studia 13 Radia Slovenija s skladbami za violo da gamba.
V tokratnem koncertu je Domen Marinčič izbral nekatera ohranjena dela francoskih skladateljev 17. stoletja za violo da gamba brez spremljave. Skladbe Hotmana, Dubuissona, Sainte-Colomba in de Machyja so nastajale dolgo pred dobro znanimi Bachovimi mojstrovinami za violino ali violončelo brez spremljave, a pričajo o visoki glasbeni in tehnični ravni nekdanjih glasbenikov. Domen Marinčič igra izvirno violo da gamba, ki je nastala okrog leta 1740 v Leipzigu in je delo enega vodilnih nemških goslarjev Johanna Christiana Hoffmanna. Mnoge izmed njegovih basovskih viol da gamba so pozneje predelali v violončele in v igralnem stanju jih je danes le šest ali sedem. Sedemstrunsko violo da gamba na nocojšnem koncertu so restavrirali pred tridesetimi leti. Ohranila se je brez izvirnega vratu in je imela nekoč morda le šest strun, a je znano, da je Hoffmann svojim instrumentom včasih tudi naknadno dodajal sedmo struno.
Domen Marinčič je študiral čembalo pri Carstnu Lohffu v Nürnbergu in končal podiplomski študij generalnega basa pri Albertu Rinaldiju na Visoki šoli za glasbo Trossingen. Poleg tega je študiral violo da gamba pri Hartwigu Grothu in Philippu Pierlotu. Leta 1997 in leta 2000 je dobil nagradi na Mednarodnem tekmovanju Bach-Abel v Köthnu. Leta 2004 je soustanovil slovenski ansambel musica cubicularis. Kot komorni glasbenik nastopa po vsej Evropi, v Kanadi, Kitajski, ZDA in na Bližnjem vzhodu s skupino Ensemble Phoenix Munich, s flavtistom Stefanom Temminghom, pa tudi z glasbeniki, kot so Emma Kirkby, María Cristina Kiehr, Pino De Vittorio, Dan Laurin, William Dongois in Edoardo Torbianelli. Sodeloval je pri snemanju več kakor tridesetih zgoščenk za založbe Accent, Aeolus, Arcana, BIS, Harmonia Mundi France, Mirare, Oehms Classics, Querstand, Ricercar in Sony/DHM. Za izvedbe in notne izdaje je rekonstruiral izgubljene glasove mnogih nepopolno ohranjenih del 17. in 18. stoletja.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
“Malo poležiš in pojambraš, da ti država časti rento, ti pa lahko bluziš. V bistvu so kar prebrisani tile kulturniki, medtem, ko norci dejansko garajo za minimalca,” je samo ena od izjav o slovenski kulturi, ki jo lahko srečate na družabnih omrežjih ali digitalnih panojih po mestih v okviru kampanje Kulturno-kreativni imperativ, s katero Center za kreativnost, ki deluje pod okriljem Muzeja za arhitekturo v Ljubljani, opozarja na zmotna prepričanja o kulturno-kreativnem sektorju. Blaž Mazi.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov