Na Kinodvorovi spletni strani si lahko ogledamo film Erotikon, nemi celovečerec mednarodno uveljavljenega češkega cineasta Gustava Machatyja.

Prostor domače reproduktivne kinematografije se je v zadnjem desetletju temeljito preobrazil, dozorel in zaradi ambicioznega delovanja nekaterih akterjev, tako iz zasebnega kot tudi javnega sektorja, ustvaril celo svojski presežek: za domačega ljubitelja avdiovizualnih vsebin je pripravil bogato in raznovrstno ponudbo, ob kateri je zbledela celo tista, za večino evropskih kinematografij tako značilna prevlada sodobne hollywoodske produkcije. Pozitivnim posledicam takega razvoja domače reproduktivne kinematografije smo priča celo še danes, v času pandemije, ki je radikalno posegla v razmere na tem področju. Pandemija je namreč z zaprtjem klasičnih kinodvoran ponudnikom pretočnega videa omogočila zmago brez boja, kar je skoraj praviloma pomenilo tudi močno osiromašenje raznolikosti ponudbe avdiovizualnih vsebin v določenem okolju. A domači akterji se niso bili pripravljeni vdati brez boja in tako se je v kratkem času ob tradicionalnih medijih, na primer nacionalni televiziji, vzpostavilo nekaj alternativnih kanalov za dostop do AV vsebin, ki se poplavi ameriške produkcije upirajo z deli domače produkcije, z izdelki evropskega avtorskega filma ter celo s posameznimi primeri nemih klasik, povezanih z zgodovino domače kinematografije.

Prav slednje se zdi še posebej drzno dejanje, vsaj kolikor v njem vidimo poskus, da se celo pri povprečnem potrošniku avdiovizualnih vsebin, ki si je filmski okus izoblikoval skoraj izključno ob ogledu visoko-kaloričnih, gostobesednih in hiperaktivnih hollywoodskih spektaklov, prebudi interes za ogled te, na prvi pogled tako skrajno arhaične filmske forme.

Ljubljanski Kinodvor se je prav s takšno potezo pridružil obeleževanju 15. obletnice smrti Silvana Furlana – ne le nekdanjega direktorja Slovenske kinoteke ter zgodovinarja in publicista, pač pa v prvi vrsti in predvsem vizionarja, kakršnega domača kinematografija ni več premogla, a bi ga krvavo potrebovala. Na Kinodvorovi spletni strani si lahko ogledamo film Erotikon, nemi celovečerec mednarodno uveljavljenega češkega cineasta Gustava Machatyja. Izbor filma se na prvi pogled sploh ne zdi samoumeven. Zakaj se je Kinodvor odločil za prikaz nemega filma, saj je značilni predstavnik tiste kinematografske ustanove, ki ji pravimo mestni kino in ima širšo bazo gledalcev, ne tako kot Kinoteka, ki ima med gledalci več strokovnjakov za film?

Odgovor morda ni samoumeven, neposredno razviden, ne zahteva pa tudi pretiranega poglabljanja: zvezda filma je namreč Ita Rina, vse do zadnjih nekaj let pravzaprav edina slovenske filmska igralka, ki se je uveljavila v mednarodnem prostoru; in hkrati tisto dekle iz Divače, ki mu je velik del svoje raziskovalne in ustvarjalne dejavnosti posvetil tudi Silvan Furlan (od zgodovinskih študij, do dokumentarnega portreta Deklica s frnikulami).

Potencialnega gledalca filma tako v veliki meri nagovorijo s sklicevanjem na domoljubna čustva, s poudarjanjem dejstva, da je Ita slovenske krvi. Argument za izbor in bistven za promocijo je seveda tudi erotični element, ki ga premore film (Kinodvor je namreč nekdanja Sloga) – prav pomen erotike v filmu, ki pri tem delu sicer še zdaleč ni ključna, pa promocijsko morda ni dovolj izpostavljen. Vedeti moramo, da so prav »škandalozne govorice«, ki so spremljale nastajanje dela, filmu prinesle nepričakovan mednarodni uspeh, saj so ga še pred premiero prodali v številne države.

A s tem odlike Erotikona, s katerimi bi lahko pritegnil tudi »izbirčnega« sodobnega gledalca, še zdaleč niso izčrpane. Vsak, ki se mu bo prepustil, bo kmalu ugotovil, da gre za osupljivo dinamično, vizualno ekspresivno in pravzaprav sodobno delo.

V največji meri gre zasluge pripisati samemu Machatyju, ki se je kot asistent učil pri največjih mojstrih (na primer pri D.W. Griffithu in Erichu von Stroheimu) in je naučeno uspešno udejanjil v svojem filmu. Imela pa je tudi izjemne sodelavce, v prvi vrsti literata Vítězslava Nezvala (ta se je bal zamere literarnih kolegov avantgardistov, ki niso odobravali sodelovanja s cineasti) – pisatelj je čudovito obdelal temo trka med erotiko in moralo, malomeščanskim čutom za spodobnost in igrivo spogledljivostjo. Nenazadnje pa v filmu res blesti Ita Rina – njene velike, kot vesolje globoke in zapeljive oči, nikogar ne bodo pustile ravnodušnega.