Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Kinodvorovi spletni strani si lahko ogledamo film Erotikon, nemi celovečerec mednarodno uveljavljenega češkega cineasta Gustava Machatyja.
Prostor domače reproduktivne kinematografije se je v zadnjem desetletju temeljito preobrazil, dozorel in zaradi ambicioznega delovanja nekaterih akterjev, tako iz zasebnega kot tudi javnega sektorja, ustvaril celo svojski presežek: za domačega ljubitelja avdiovizualnih vsebin je pripravil bogato in raznovrstno ponudbo, ob kateri je zbledela celo tista, za večino evropskih kinematografij tako značilna prevlada sodobne hollywoodske produkcije. Pozitivnim posledicam takega razvoja domače reproduktivne kinematografije smo priča celo še danes, v času pandemije, ki je radikalno posegla v razmere na tem področju. Pandemija je namreč z zaprtjem klasičnih kinodvoran ponudnikom pretočnega videa omogočila zmago brez boja, kar je skoraj praviloma pomenilo tudi močno osiromašenje raznolikosti ponudbe avdiovizualnih vsebin v določenem okolju. A domači akterji se niso bili pripravljeni vdati brez boja in tako se je v kratkem času ob tradicionalnih medijih, na primer nacionalni televiziji, vzpostavilo nekaj alternativnih kanalov za dostop do AV vsebin, ki se poplavi ameriške produkcije upirajo z deli domače produkcije, z izdelki evropskega avtorskega filma ter celo s posameznimi primeri nemih klasik, povezanih z zgodovino domače kinematografije.
Prav slednje se zdi še posebej drzno dejanje, vsaj kolikor v njem vidimo poskus, da se celo pri povprečnem potrošniku avdiovizualnih vsebin, ki si je filmski okus izoblikoval skoraj izključno ob ogledu visoko-kaloričnih, gostobesednih in hiperaktivnih hollywoodskih spektaklov, prebudi interes za ogled te, na prvi pogled tako skrajno arhaične filmske forme.
Ljubljanski Kinodvor se je prav s takšno potezo pridružil obeleževanju 15. obletnice smrti Silvana Furlana – ne le nekdanjega direktorja Slovenske kinoteke ter zgodovinarja in publicista, pač pa v prvi vrsti in predvsem vizionarja, kakršnega domača kinematografija ni več premogla, a bi ga krvavo potrebovala. Na Kinodvorovi spletni strani si lahko ogledamo film Erotikon, nemi celovečerec mednarodno uveljavljenega češkega cineasta Gustava Machatyja. Izbor filma se na prvi pogled sploh ne zdi samoumeven. Zakaj se je Kinodvor odločil za prikaz nemega filma, saj je značilni predstavnik tiste kinematografske ustanove, ki ji pravimo mestni kino in ima širšo bazo gledalcev, ne tako kot Kinoteka, ki ima med gledalci več strokovnjakov za film?
Odgovor morda ni samoumeven, neposredno razviden, ne zahteva pa tudi pretiranega poglabljanja: zvezda filma je namreč Ita Rina, vse do zadnjih nekaj let pravzaprav edina slovenske filmska igralka, ki se je uveljavila v mednarodnem prostoru; in hkrati tisto dekle iz Divače, ki mu je velik del svoje raziskovalne in ustvarjalne dejavnosti posvetil tudi Silvan Furlan (od zgodovinskih študij, do dokumentarnega portreta Deklica s frnikulami).
Potencialnega gledalca filma tako v veliki meri nagovorijo s sklicevanjem na domoljubna čustva, s poudarjanjem dejstva, da je Ita slovenske krvi. Argument za izbor in bistven za promocijo je seveda tudi erotični element, ki ga premore film (Kinodvor je namreč nekdanja Sloga) – prav pomen erotike v filmu, ki pri tem delu sicer še zdaleč ni ključna, pa promocijsko morda ni dovolj izpostavljen. Vedeti moramo, da so prav »škandalozne govorice«, ki so spremljale nastajanje dela, filmu prinesle nepričakovan mednarodni uspeh, saj so ga še pred premiero prodali v številne države.
A s tem odlike Erotikona, s katerimi bi lahko pritegnil tudi »izbirčnega« sodobnega gledalca, še zdaleč niso izčrpane. Vsak, ki se mu bo prepustil, bo kmalu ugotovil, da gre za osupljivo dinamično, vizualno ekspresivno in pravzaprav sodobno delo.
V največji meri gre zasluge pripisati samemu Machatyju, ki se je kot asistent učil pri največjih mojstrih (na primer pri D.W. Griffithu in Erichu von Stroheimu) in je naučeno uspešno udejanjil v svojem filmu. Imela pa je tudi izjemne sodelavce, v prvi vrsti literata Vítězslava Nezvala (ta se je bal zamere literarnih kolegov avantgardistov, ki niso odobravali sodelovanja s cineasti) – pisatelj je čudovito obdelal temo trka med erotiko in moralo, malomeščanskim čutom za spodobnost in igrivo spogledljivostjo. Nenazadnje pa v filmu res blesti Ita Rina – njene velike, kot vesolje globoke in zapeljive oči, nikogar ne bodo pustile ravnodušnega.
Na Kinodvorovi spletni strani si lahko ogledamo film Erotikon, nemi celovečerec mednarodno uveljavljenega češkega cineasta Gustava Machatyja.
Prostor domače reproduktivne kinematografije se je v zadnjem desetletju temeljito preobrazil, dozorel in zaradi ambicioznega delovanja nekaterih akterjev, tako iz zasebnega kot tudi javnega sektorja, ustvaril celo svojski presežek: za domačega ljubitelja avdiovizualnih vsebin je pripravil bogato in raznovrstno ponudbo, ob kateri je zbledela celo tista, za večino evropskih kinematografij tako značilna prevlada sodobne hollywoodske produkcije. Pozitivnim posledicam takega razvoja domače reproduktivne kinematografije smo priča celo še danes, v času pandemije, ki je radikalno posegla v razmere na tem področju. Pandemija je namreč z zaprtjem klasičnih kinodvoran ponudnikom pretočnega videa omogočila zmago brez boja, kar je skoraj praviloma pomenilo tudi močno osiromašenje raznolikosti ponudbe avdiovizualnih vsebin v določenem okolju. A domači akterji se niso bili pripravljeni vdati brez boja in tako se je v kratkem času ob tradicionalnih medijih, na primer nacionalni televiziji, vzpostavilo nekaj alternativnih kanalov za dostop do AV vsebin, ki se poplavi ameriške produkcije upirajo z deli domače produkcije, z izdelki evropskega avtorskega filma ter celo s posameznimi primeri nemih klasik, povezanih z zgodovino domače kinematografije.
Prav slednje se zdi še posebej drzno dejanje, vsaj kolikor v njem vidimo poskus, da se celo pri povprečnem potrošniku avdiovizualnih vsebin, ki si je filmski okus izoblikoval skoraj izključno ob ogledu visoko-kaloričnih, gostobesednih in hiperaktivnih hollywoodskih spektaklov, prebudi interes za ogled te, na prvi pogled tako skrajno arhaične filmske forme.
Ljubljanski Kinodvor se je prav s takšno potezo pridružil obeleževanju 15. obletnice smrti Silvana Furlana – ne le nekdanjega direktorja Slovenske kinoteke ter zgodovinarja in publicista, pač pa v prvi vrsti in predvsem vizionarja, kakršnega domača kinematografija ni več premogla, a bi ga krvavo potrebovala. Na Kinodvorovi spletni strani si lahko ogledamo film Erotikon, nemi celovečerec mednarodno uveljavljenega češkega cineasta Gustava Machatyja. Izbor filma se na prvi pogled sploh ne zdi samoumeven. Zakaj se je Kinodvor odločil za prikaz nemega filma, saj je značilni predstavnik tiste kinematografske ustanove, ki ji pravimo mestni kino in ima širšo bazo gledalcev, ne tako kot Kinoteka, ki ima med gledalci več strokovnjakov za film?
Odgovor morda ni samoumeven, neposredno razviden, ne zahteva pa tudi pretiranega poglabljanja: zvezda filma je namreč Ita Rina, vse do zadnjih nekaj let pravzaprav edina slovenske filmska igralka, ki se je uveljavila v mednarodnem prostoru; in hkrati tisto dekle iz Divače, ki mu je velik del svoje raziskovalne in ustvarjalne dejavnosti posvetil tudi Silvan Furlan (od zgodovinskih študij, do dokumentarnega portreta Deklica s frnikulami).
Potencialnega gledalca filma tako v veliki meri nagovorijo s sklicevanjem na domoljubna čustva, s poudarjanjem dejstva, da je Ita slovenske krvi. Argument za izbor in bistven za promocijo je seveda tudi erotični element, ki ga premore film (Kinodvor je namreč nekdanja Sloga) – prav pomen erotike v filmu, ki pri tem delu sicer še zdaleč ni ključna, pa promocijsko morda ni dovolj izpostavljen. Vedeti moramo, da so prav »škandalozne govorice«, ki so spremljale nastajanje dela, filmu prinesle nepričakovan mednarodni uspeh, saj so ga še pred premiero prodali v številne države.
A s tem odlike Erotikona, s katerimi bi lahko pritegnil tudi »izbirčnega« sodobnega gledalca, še zdaleč niso izčrpane. Vsak, ki se mu bo prepustil, bo kmalu ugotovil, da gre za osupljivo dinamično, vizualno ekspresivno in pravzaprav sodobno delo.
V največji meri gre zasluge pripisati samemu Machatyju, ki se je kot asistent učil pri največjih mojstrih (na primer pri D.W. Griffithu in Erichu von Stroheimu) in je naučeno uspešno udejanjil v svojem filmu. Imela pa je tudi izjemne sodelavce, v prvi vrsti literata Vítězslava Nezvala (ta se je bal zamere literarnih kolegov avantgardistov, ki niso odobravali sodelovanja s cineasti) – pisatelj je čudovito obdelal temo trka med erotiko in moralo, malomeščanskim čutom za spodobnost in igrivo spogledljivostjo. Nenazadnje pa v filmu res blesti Ita Rina – njene velike, kot vesolje globoke in zapeljive oči, nikogar ne bodo pustile ravnodušnega.
Nevladne organizacije na področju kulture so z velikim pričakovanjem pa tudi strahom čakale na rezultate programskega razpisa, na podlagi katerega bi lahko gradile prihodnje štiriletno delo. Čeprav vsi rezultati še niso javno objavljeni, že odmeva odločitev Ministrstva za kulturo, ki zavodom in društvom, ki so se v preteklosti izkazali s svojim delom, ni dodelilo sredstev. Med njimi so tudi prejemniki osrednjih nagrad. Iz financiranja so med drugim izpadli Zavod Maska, Mesto žensk, Delak center, Gledališče Glej, Zavod Emanat in Nomad Dance Academy Slovenija. Čeprav je bil Zavod Maska s predstavo Gejm veliki zmagovalec Borštnikovega srečanja, to ni pripomoglo k temu, da bi mu Ministrstvo za kulturo odobrilo sredstva. Na Ministrstvu za kulturo so v pisnem odzivu zapisali, da je največje število financiranih programov enako kot v prejšnjem obdobju. Sredstva na področju uprizoritvenih umetnosti so v programskem razpisu povišali za dobrih 25 odstotkov, kar je 240 tisoč evrov. Vloge je ocenila strokovna komisija, minister pa da nima pravice posegati v njeno avtonomijo. Foto: Matej Povše
Gustava Gnamuša poznamo predvsem kot slikarja barve. Njegove žareče barvne ploskve nas lahko spomnijo na mojstra abstraktnega ekspresionizma Marka Rothka, ki pa je barvo razumel bolj mitološko. Kako Gnamuš razmišlja o barvi je eno od vprašanj, ki jih zastavlja razstava Lambda v ljubljanski galeriji Equrna, kjer je ob njegovih novejših delih na ogled tudi nekaj starejših, druži pa jih prav izrazita barva. Umetnostna zgodovinarka Nadja Gnamuš, umetnikova hči in kustosinja razstave, pojasnjuje, da slikarja barva zanima kot valovanje in to je skrito tudi v naslovu razstave. Grška črka lambda je namreč fizikalna oznaka za valovno dolžino. Pri postavljanju razstave jo je sicer zanimalo srečanje starejših in novejših del, zato je tudi v pogovoru najprej pojasnila, kako se je Gnamušev odnos do barve spreminjal skozi čas.
Vsebine Programa Ars
1. januarja se je končalo polletno predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Minister za kulturo Vasko Simoniti je ta teden predstavil osrednje dosežke predsedovanja na področju kulture. Izpostavil je sklepe o visokokakovostni arhitekturi in pobudi Novi evropski bauhaus ter zaščiti raznovrstnosti evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin.
Vsebine Programa Ars
Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.
Ali bo v prihodnjem obdobju z izzvenevanjem pandemije občinstvo ponovno odkrivalo čare izkustveno bogatejše kinoprojekcije?
Sinoči se je v oddaji Odprta knjiga iztekel zadnji, 52. del biografskega romana o igralcu Radku Poliču Rac bere Raca, vendar ne bomo čakali na novo leto, pač pa se takoj začenja nova Odprta knjiga, in sicer Deseti brat Josipa Jurčiča. Ob tem je pri ZKP RTV Slovenija izšla tudi zvočna knjiga, režiral jo je Alen Jelen, besedilo interpretira igralec SNG Nova Gorica Iztok Mlakar.
Tik pred iztekom skoraj osemmesecˇnega obdobja razglasˇene epidemije covida-19 v sredini junija letos so v Kreativnem centru Poligon izvedli že tretje merjenje, kako epidemija vpliva na zˇivljenje in delo slovenskih kulturno-kreativnih delavcev. V vzorec so zajeli 1.517 delavcev in v raziskavo vkljucˇili vse profile, ne glede na pravni status. Dlje časa traja epidemija, hujše so posledice.
Pesmi Mačka Murija in muce Mace so se do danes preoblikovale v radijske igre, TV-muzikale, kasete, zgoščenke in LP-plošče. V novem tisočletju je glasba Mačka Murija in muce Mace prestopila tudi jezikovne meje, tako ju v nemškem prevodu poznajo kot Kater Muri & Kätzchen Matzi v angleškem pa Mury the Cat & Matzie-Catsie. V muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je na ogled fotografsko-dokumentarna razstava Maček Muri in muca Maca, ki je namenjena tako otrokom, starejšim od treh let, kot tudi odraslim.
Pred mikrofon smo povabili avtorja izvirne glasbe k filmu Erotikon, Andreja Goričarja.
Vsebine Programa Ars
Iz evangeličanske cerkve v Gornjih Slavečih na Goričkem na božični praznik neposredno prenašamo slovesno bogoslužje, pri katerem sodelujejo tamkajšnji verniki. Vodi ga evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip, za glasbeni del bogoslužja pa skrbijo kantor Marcel Sapač, organistka Zoja Kreft ter flavtistka Zoja Hanc.
Iz koprske stolnice Marijinega vnebovzetja smo neposredno prenašali božično polnočnico, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Somaševanje vodi koprski škof Jurij Bizjak. Poje stolni zbor Štefan Kovač pod vodstvom Mirana Bordona. Na orgle ga spremlja organist Mirko Butkovič.
Neveljaven email naslov