Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Damjan Damjanovič

08.05.2020


Odziv na apel vladi proti napovedanim proračunskim rezom v kulturo.

Ni razloga, da bi se jemalo kulturnemu proračunu, da bi se lahko blažilo posledice drugje, je povedal Damjan Damjanovič, direktor direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu za kulturo. Izhodišče za pogovor z Damjanovičem je apel vladi proti napovedanim proračunskim rezom v kulturo in za več vlaganj. Podalo ga je 40 krovnih združenj, ki skupaj zastopajo sto tisoč kulturnic in kulturnikov. Z mnogimi izmed njih se je Damjanovič v vlogi vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost pred tem tudi srečal.

Vsi smo prestrašeni. Zdaj se tudi vidi, kdo je pravi direktor, ki je sposoben vodenja, koga pa so postavila interesna združenja, je Damjanovič povzel razpoloženje po sestankih s predstavniki zavodov, organizacij in društev. Na začetku so sicer od ministrstva pričakovali konkretna navodila, ki pa jim jih na ministrstvu niso mogli dati, saj so direktorji nosilci delovanja javnih zavodov, je pojasnil Damjanovič. Dodal je, da je bilo najbolj panično stanje pri samozaposlenih, ki niso vedeli, kaj se bo z njimi zgodilo z danes na jutri. Njihov strah je razumljiv in potrudili se bodo, da bo žrtev čim manj. Direktorji pa so hitro razumeli svojo vlogo in se resno lotili reševanja problemov. Z njimi bodo še naprej reševali probleme posamično in ne linearno, saj so razlike med zavodi in nevladnimi organizacijami velike, odgovarja Damjanovič na očitke, da želijo z individualnimi srečanji in posamičnimi rešitvami na ministrstvu razdeliti med sabo kulturnike, da ne bi nastopili enotno.

Kakšen bo prihodnji kulturni proračun, je odvisno od tega, ali bo vlada prepoznala, da je kultura pomembna za ohranitev gospodarstva. To bo debata, vprašanje za naslednjih 10 dni, ocenjuje Damjanovič in opozarja, da denarja vendarle ne bo dovolj za vse, saj slovenska kultura stremi h količini. Treba bo postaviti normative, da ne bomo ohromili tistih, ki so kakovostni. Ko bomo lahko odgovorili na vprašanje, koliko institucionalne kulture si želimo v tej državi, koliko svobodnega trga lahko preživimo, šele takrat bomo prišli do točke, ko se bomo lahko začeli pogovarjati o kakovostni ustvarjalnosti. Do takrat pa se bodo kulturniki med sabo kregali, kdo je bolj pomemben. Sicer pa si vsi na ministrstvu za kulturo želijo, da jih rebalans ne bi udaril tako, da bi morali delovanje kulture zmanjšati. Damjanovič verjame, da bo v prihodnosti tudi kakšen evro več iz naslova kulturnega evra in še enkrat poudarja, da ne bodo mogli ugoditi vsem in da ni denarja, ki ga v kulturi ne bi znali zapraviti. Tega je vedno premalo.

V 14 letih njegovega vodenja Slovenske filharmonije se je zamenjalo 9 ministrov in v tem času kultura nikoli ni bila prioriteta, tudi v prejšnji državi, ko se je on zaposlil v operi. Sicer pa z nobenim ministrom sodelovanje ni bilo slabo, vključno s Peršakom, ki ga je na koncu zamenjal, je povedal. Da kultura ni prioriteta, pa so si krivi tudi kulturniki sami, ki si med seboj škodujejo, ker jih je preveč. Na glasbenem področju so lobiji skrbeli vsak za svoje interese, nikoli ni bila postavljena natančna pozicija kulture kot take, in ta je za razliko s tradicijo v Avstriji ali Nemčiji drugačna. Pri nas so se celo našli akterji, ki so ustavljali nekoga, ker je bil uspešnejši od njih. In dokler delamo sami proti sebi, ne moremo pričakovati, da nas bo nekdo drug spoštoval, opozarja Damjanovič.

Škoda v kulturi bo v prihodnjih letih ogromna. Na žalost je tudi populacija, ki hodi v gledališče, opero in na ostale žive umetniške dogodke stara 65 let in več, ta pa je tudi v času epidemije najbolj izpostavljena. Občinstva zmanjkuje, ker se nismo dovolj potrudili zanj. Kako bomo preživeli v prihodnjih dveh letih, je tudi vprašanje programske reorganizacije, da se ohrani občinstvo in pridobi novo, poudarja Damjanovič in opozarja, da bo ta tiha vojna z virusom še zelo naporna.

Celotnemu pogovoru prisluhnite v oddaji Razgledi in razmisleki.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Damjan Damjanovič

08.05.2020


Odziv na apel vladi proti napovedanim proračunskim rezom v kulturo.

Ni razloga, da bi se jemalo kulturnemu proračunu, da bi se lahko blažilo posledice drugje, je povedal Damjan Damjanovič, direktor direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu za kulturo. Izhodišče za pogovor z Damjanovičem je apel vladi proti napovedanim proračunskim rezom v kulturo in za več vlaganj. Podalo ga je 40 krovnih združenj, ki skupaj zastopajo sto tisoč kulturnic in kulturnikov. Z mnogimi izmed njih se je Damjanovič v vlogi vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost pred tem tudi srečal.

Vsi smo prestrašeni. Zdaj se tudi vidi, kdo je pravi direktor, ki je sposoben vodenja, koga pa so postavila interesna združenja, je Damjanovič povzel razpoloženje po sestankih s predstavniki zavodov, organizacij in društev. Na začetku so sicer od ministrstva pričakovali konkretna navodila, ki pa jim jih na ministrstvu niso mogli dati, saj so direktorji nosilci delovanja javnih zavodov, je pojasnil Damjanovič. Dodal je, da je bilo najbolj panično stanje pri samozaposlenih, ki niso vedeli, kaj se bo z njimi zgodilo z danes na jutri. Njihov strah je razumljiv in potrudili se bodo, da bo žrtev čim manj. Direktorji pa so hitro razumeli svojo vlogo in se resno lotili reševanja problemov. Z njimi bodo še naprej reševali probleme posamično in ne linearno, saj so razlike med zavodi in nevladnimi organizacijami velike, odgovarja Damjanovič na očitke, da želijo z individualnimi srečanji in posamičnimi rešitvami na ministrstvu razdeliti med sabo kulturnike, da ne bi nastopili enotno.

Kakšen bo prihodnji kulturni proračun, je odvisno od tega, ali bo vlada prepoznala, da je kultura pomembna za ohranitev gospodarstva. To bo debata, vprašanje za naslednjih 10 dni, ocenjuje Damjanovič in opozarja, da denarja vendarle ne bo dovolj za vse, saj slovenska kultura stremi h količini. Treba bo postaviti normative, da ne bomo ohromili tistih, ki so kakovostni. Ko bomo lahko odgovorili na vprašanje, koliko institucionalne kulture si želimo v tej državi, koliko svobodnega trga lahko preživimo, šele takrat bomo prišli do točke, ko se bomo lahko začeli pogovarjati o kakovostni ustvarjalnosti. Do takrat pa se bodo kulturniki med sabo kregali, kdo je bolj pomemben. Sicer pa si vsi na ministrstvu za kulturo želijo, da jih rebalans ne bi udaril tako, da bi morali delovanje kulture zmanjšati. Damjanovič verjame, da bo v prihodnosti tudi kakšen evro več iz naslova kulturnega evra in še enkrat poudarja, da ne bodo mogli ugoditi vsem in da ni denarja, ki ga v kulturi ne bi znali zapraviti. Tega je vedno premalo.

V 14 letih njegovega vodenja Slovenske filharmonije se je zamenjalo 9 ministrov in v tem času kultura nikoli ni bila prioriteta, tudi v prejšnji državi, ko se je on zaposlil v operi. Sicer pa z nobenim ministrom sodelovanje ni bilo slabo, vključno s Peršakom, ki ga je na koncu zamenjal, je povedal. Da kultura ni prioriteta, pa so si krivi tudi kulturniki sami, ki si med seboj škodujejo, ker jih je preveč. Na glasbenem področju so lobiji skrbeli vsak za svoje interese, nikoli ni bila postavljena natančna pozicija kulture kot take, in ta je za razliko s tradicijo v Avstriji ali Nemčiji drugačna. Pri nas so se celo našli akterji, ki so ustavljali nekoga, ker je bil uspešnejši od njih. In dokler delamo sami proti sebi, ne moremo pričakovati, da nas bo nekdo drug spoštoval, opozarja Damjanovič.

Škoda v kulturi bo v prihodnjih letih ogromna. Na žalost je tudi populacija, ki hodi v gledališče, opero in na ostale žive umetniške dogodke stara 65 let in več, ta pa je tudi v času epidemije najbolj izpostavljena. Občinstva zmanjkuje, ker se nismo dovolj potrudili zanj. Kako bomo preživeli v prihodnjih dveh letih, je tudi vprašanje programske reorganizacije, da se ohrani občinstvo in pridobi novo, poudarja Damjanovič in opozarja, da bo ta tiha vojna z virusom še zelo naporna.

Celotnemu pogovoru prisluhnite v oddaji Razgledi in razmisleki.


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov