Na seji Odbora za kulturo potrdili tudi opozicijski predlog o izvrševanju zakona o kulturnem evru.

Prejšnji teden je bilo na področju kulturne politike pestro. V sredo so na pobudo Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, sklicali novinarsko konferenco in predstavili skupno pismo z geslom Ostanimo v družbi najboljših! Naslovljeno je na kulturnega ministra Vaska Simonitija in vlado Republike Slovenije, podpisali pa so ga v več kot 40 krovnih organizacijah s področja kulture. Opozorili so, da vodilne evropske države za financiranje kulture v obdobju koronakrize že namenjajo dodatna sredstva ali jih še bodo.

Pestro je bilo tudi v državnem zboru. Na pobudo poslanske skupine Levica so sklicali nujno sejo Odbora za kulturo in na njej pozvali poslance, kot so zapisali, proti rezom v kulturni proračun pod krinko ukrepov za omilitev posledic epidemije covid-19. Poslanci so se seznanili s stanjem razpisov na področju knjige in filma. Svoje poglede je predstavil tudi kulturni minister Vasko Simoniti.

Kot so v skupnem pismu zapisali predstavniki in predstavnice kulturnikov, so političnim odločevalcem sporočili, da je kultura za družbo velikega pomena, kar se je izkazalo tudi med krizo; da ima spodbudne ekonomske učinke in da zaradi vsega pozitivnega, kar prinaša, rezi v proračun za kulturo niso sprejemljivi. Skupno pismo je prebrala igralka Nina Ivanišin, prejemnica letošnje nagrade Prešernovega sklada:

 Na preizkušnji so vsi družbeni podsistemi. A hkrati je kriza priložnost, da se v prihodnost zavihtimo s premišljenimi in odločnimi potezami, tudi na področju kulture. Številne evropske države, tudi naše sosede, po katerih se radi zgledujemo, so že napovedale poteze, ki jasno kažejo, da razumejo kulturo kot ključen gradnik sedanjosti in prihodnost. Avstrija, Italija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Švedska, Estonija, Češka, Norveška in druge države so za blažitev posledic epidemije že napovedale velike dodatne investicije v kulturo. Tako enotno umeščanje kulture v strategije soočanja s krizo ni naključje. Kultura pozitivno učinkuje na vse elemente sodobne družbe.

Ekonomsko gledano kultura beleži enega najvišjih multiplikativnih učinkov, saj se vloženi evro v kulturo večkratno pomnoži in se ta sredstva v gospodarstvo vračajo. Kultura ima pozitivne psihosocialne efekte, česar ne potrjujejo zgolj številne raziskave, pač pa to jasno potrjuje trenutna situacija, ko si ne predstavljamo socialnega distanciranja brez neizmernega povečanja porabe kulturnih dobrin. Vsak dan krize Slovenci prosti čas preživljamo ob knjigah, filmih, glasbi in drugih umetnostih. Izredno povečanje obiska beležijo tudi v virtualnih muzejih, knjižnicah, knjigarnah in drugih spletnih vozliščih kulture. Kultura nam v teh trenutkih daje smisel.

Kot opozarjajo podpisniki pisma, Slovenija s strateškimi investicijami v kulturni sektor že zamuja. Proračun ministrstva za kulturo je bil še leta 2009 vreden 214 milijonov evrov, zaradi zategovanja pasu pa je med finančno krizo izgubljal veliko več od večine drugih ministrstev in je tudi danes še daleč od ravni pred tedanjo krizo. Podpisnike pisma skrbijo nekatere napovedi, da se bo vlaganje v kulturo zmanjševalo. Uroš Korenčan, Kolegij direktorjev slovenskih gledališč, ob tem pojasnjuje specifične izzive uprizoritvene umetnosti in poudarja nujnost vzdrževanja javne kulturne infrastrukture:

Gledališka sezona 19/20 je bila sredi marca prekinjena v najbolj vitalnem delu. Izgubili smo produkcijsko najbolj ustvarjalne mesece; v večini gledališč se je prekinil študij več predstav hkrati. Spomladi gledališča pripravljamo produkcije, s katerimi osvajamo publiko v jeseni. Hkrati so trije pomladni meseci izrazito pomembni tudi za ustvarjanje lastnih prihodkov. Po tradicionalno sušnem januarju so gledališke dvorane polne publike; dodaten vir prihodkov v tem obdobju so gostovanja v Sloveniji in tujini. Statistično je največ evropskih festivalov s področja uprizoritvenih umetnosti v obdobju od aprila do konca junija. Glede na to, da smo zaradi epidemije izgubili štiri mesece aktualne sezone in da je močno vprašljiv glede ustvarjanja lastnih prihodkov tudi preostanek, ocenjujemo v gledališčih, da bo naša finančna realizacija prikrajšana za 30 odstotkov. Na odhodkovni strani to pomeni skoraj 50 odstotkov sredstev, ki so bila namenjena zunanjim sodelavcem, ne samo samozaposlenim na področju kulture; to so tudi plače v delu, ki ni sofinanciran iz javnih sredstev. Iz teh sredstev plačujemo tudi storitve vzdrževanja, najnujnejšo opremo; splošna ocena pa bi bila, da gre v večji meri za stroške plačila dela pogodbenim podjetjem, zasebnikom in samozaposlenim. Ogrožena je torej usoda posameznikov in poslovnih subjektov, ki posredno ali neposredno sodelujejo pretežno z gledališči. V gledališčih seveda prilagajamo naše letne načrte danemu položaju in jasno je, da bo tudi naša realizacija v letošnjem letu ustrezno manjša, s čimer bomo tudi zmanjšali stroške, čeprav to ne odpravi eksistenčne negotovosti segmenta naših zunanjih sodelavcev. Hkrati opozarjamo na nujnost vzdrževanja javne kulturne infrastrukture, katere skrbniki smo. V ta namen so nam v zadnjih letih ostajali zgolj lastni prihodki. Glede na to, da bomo morali prilagajati naše prostore protiepdemijskim protokolom, pa smo prepričani, da bomo v ta namen letos potrebovali še več denarja.

Odgovor na potrebo po vzdrževanju javne kulturne infrastrukture so iskali tudi na seji Odbora za kulturo. Poslanec Socialnih demokratov Samo Bevk je predlagal sklep, da ministrstvo za kulturo v okviru rebalansa državnega proračuna zagotovi sredstva za kulturni evro ter pripravi razpise in merila za  pravočasno izvajanje. Samo Bevk:

V Republiki Sloveniji smo brez zakona o kulturnem evru že od 31. 12. 2013; sedaj teče že sedmo leto, ko je slovenska kultura prikrajšana za sredstva iz naslova tega zakona. Zato mislim, da je nujno, da se začne zakon izvajati s prihodnjim letom, tako kot je v zakonu zapisano. Zakon je podprlo 77 poslank in poslancev+, pa tudi prej sem razumel ministra Simonitija, da se strinja s predlogom, ki sem ga podal.

Predlog sklepa o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi je bil – edini iz vrst opozicije – potrjen, in to soglasno. Potrdilo ga je 16 članov Odbora za kulturo brez glasu proti.

Sicer pa se je tudi razprava Odbora za kulturo osredotočila na kulturni proračun. Slišati je bilo, da si še ni opomogel od prejšnje krize in še ni dosegel nekdanjega deleža dveh odstotkov državnega proračuna iz obdobja prvega predkriznega ministrovanja Vaska Simonitija. Simoniti je na seji predstavil svoj pogled na vmesno obdobje in naprej:

Vsekakor sem tukaj zato, da bom delal za kulturo in skušal dobiti čim boljše pogoje, da bom kulturi pomagal. To mi je najmanjše breme; veliko breme pa mi je uskladiti med socialnimi korektivi in podpiranjem dejanske ustvarjalnosti. Čemu to pripisujem? Krivdo zadnjih osmih ali desetih let ne pripisujem posameznim ministrom. Trdim, da vsak minister pride z dobrim namenom; mislim, da ni ministra, ki bi delal proti kulturi, ima pa lahko drugačen zorni kot, odpre neke druge brazde, kot sem že večkrat rekel. Ampak da so menjali vsako leto in pol ali dve ministra, tako noben ni mogel zaorati in primerno izpeljati neki koncept. To je povzročilo neznanski razrast birokratiziranosti, medtem ko se izogibamo prepoznanju dobrih ustvarjalcev. V teh okvirih je treba preživeti in peljati to hišo v prid kulturni sceni od ljubiteljske do visoke. Zato si bom prizadeval z nemalo energije; kako bo uspelo, pa v tem trenutku ne morem obljubiti. Morate vedeti, da govorimo v časih, ko bi sam bolj težil k temu, da preprečimo, da bi šlo še na slabše, ne pa da zahtevamo v relativno težkih časih. Obljubljena je najmanj osem odstotna recesija v naši državi in tudi v Evropi. To so realne posledice. Torej ne morem obljubiti v tem času, da bom zagotovil več sredstev ali odprl nove projekte; predvsem se bom trudil, da ne bodo prizadete zadeve in da vsaj v letošnjem letu, ko smo dedič lanske podlage, kultura ne bo prizadeta ali pa vsaj v manjši meri.

Poslanci so se na seji seznanili s stanjem razpisov obeh javnih agencij za knjigo in film glede na marčevsko priporočilo ministrstva, naj agenciji zadržita izdajanje odločb in izvedbo novih razpisov do rebalansa državnega proračuna.

Kot je povedala direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar v intervjuju za Večer, so zato filmski projekti, tako predprodukcije in produkcije kot postprodukcije filmov, zastali. Na strani produkcijskih hiš so nastali dodatni nepredvideni stroški, pričakovati je tudi velik upad tujih vlaganj v večinsko slovenske filme.

Nataša Bučar še ocenjuje, da bo letos zaradi zastoja mednarodnih vlaganj v koprodukcije in preložitve razpisov nacionalnih skladov v produkcijah slovenskega filma manjkal vložek v višini dveh milijonov evrov. Prav tako je popolnoma zastalo področje reproduktivne kinematografije. Zaprti so kinematografi, odpovedani so festivali in drugi filmski dogodki, zastala je filmska distribucija, opozarja direktorica Filmskega centra. Na seji je predstavila tudi ustanovitev kriznih skladov za film in avdio-vizualna dela po vzoru evropskih držav, kot so Finska, Avstrija, Italija.

Direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida pa je navedla dve bojazni:

Gre namreč za bojazen pred tem, kaj bo prinesel rebalans in kdaj se bo zgodil. Če govorim z našega stališča, smo za letos glavne štiriletne programske razpise k sreči izpeljali in zanje sklenili pogodbe, kjer črpanje sredstev poteka nemoteno. Tukaj gre za približno 3 milijone od 3,83 milijonov evrov transfernih sredstev, ki naj bi jih letos razdelili. Ostaja še 830.000 evrov; morda se to komu v okvirih, v katerih se v parlamentu na splošno pogovarjate, ne zdi veliko. Za področje knjige je to ogromno denarja. Gre delno za razpise, ki so že izvedeni in so pred izdajo odločb. To so dvoletni razpisi za podporo knjigarnam, bralne kulture, literarnih prireditev, izdaje knjig, mednarodnega sodelovanja, posebne promocijske projekte in za projekt Rastem s knjigo. Skupaj gre za 101 vlogo, ki smo jih na vse te razpise prejeli, jih že zaključili, odločbe so pripravljene in čakajo na izdajo.

Kdaj bo rebalans in kolikšna sredstva bo prinesel kulturi, še ni znano, je na seji Odbora za kulturo omenil minister Simoniti. Toda po sredini seji Odbora za finance je že znano, da bodo poslanci državnemu zboru predlagali povečanje odhodkov državnega proračuna v letošnjem letu z 10,5 na 12,5 milijarde evrov zaradi izjemnih okoliščin, ki so povzročile ekonomsko in finančno krizo tako v Sloveniji kot v Evropski uniji, kot je dejal finančni minister Andrej Šircelj. Poslanec Levice Luka Mesec v imenu predlagateljev seje:

 Tako kot govori minister za finance: treba je delati na anti ZUJF-u, na investicijah in pametno usmeriti denar k ljudem, ki bodo iz tega denarja lahko nekaj ustvarili. Tukaj se pogovarjamo o dveh panogah, kjer dela ogromno nadarjenih ljudi, do katerih je imela država zaenkrat zelo mačehovski odnos. To je naš današnji poziv. Dajmo tokrat narediti drugače. Proračun ima precej širok okvir, fiskalno pravilo letos ne velja in sredstva, ki jih potrebujemo niso visoka; za proračun je to na ravni statističnih napak, pogovarjamo se o 0,01 odstotka. Ni veliko omejitev z izjemo te, da se moramo kot parlament in kot politični odločevalci odločiti, da končno naredimo te korake.

Vlada že pripravlja tretji protikoronski paket, ki naj bi bil manj univerzalen kot prejšnja dva in bolj sektorsko naravnan. Tu je priložnost za posebne ukrepe, pobude ali krizne sklade. Poleg tretjega svežnja bo po napovedih vlade potrebna izhodna strategija. Ta načrt bo po sredinih besedah Širclja pokazal, v kolikšnem času naj bi se javne finance vrnile na stanje pred epidemijo; Šircelj ocenjuje, da bo potrebnih nekaj let. Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun pa je sedanje razmere ponazoril z gašenjem požara, pri katerem se nihče ne vpraša, kolikšen bo račun za vodo, ki jo bodo porabili gasilci. Na koncu pa bo treba račun za vodo vendarle plačati, je po poročanju Slovenske tiskovne agencije opozoril Kračun.

Če se vrnemo na Odbor za kulturo, je poslanska skupina Levice pripravila pet sklepov, odbor pa je vse zavrnil, medtem ko so sprejeli predloge SDS, in sicer, da odbor pozove kulturno ministrstvo, naj po odpravi omejitvenih ukrepov nadaljuje postopke za izvedbo razpisov. Hkrati odbor poziva ministrstvo, naj v tretji paket ukrepov vključi še tiste samostojne kulturne ustvarjalce, ki so izpadli iz dosedanjih dveh, ter da v skladu z možnostmi proračuna zagotovi kulturi ustrezen položaj za nemoteno delovanje in razvoj na vseh področjih.