Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kulturna politika

11.05.2020


Na seji Odbora za kulturo potrdili tudi opozicijski predlog o izvrševanju zakona o kulturnem evru.

Prejšnji teden je bilo na področju kulturne politike pestro. V sredo so na pobudo Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, sklicali novinarsko konferenco in predstavili skupno pismo z geslom Ostanimo v družbi najboljših! Naslovljeno je na kulturnega ministra Vaska Simonitija in vlado Republike Slovenije, podpisali pa so ga v več kot 40 krovnih organizacijah s področja kulture. Opozorili so, da vodilne evropske države za financiranje kulture v obdobju koronakrize že namenjajo dodatna sredstva ali jih še bodo.

Pestro je bilo tudi v državnem zboru. Na pobudo poslanske skupine Levica so sklicali nujno sejo Odbora za kulturo in na njej pozvali poslance, kot so zapisali, proti rezom v kulturni proračun pod krinko ukrepov za omilitev posledic epidemije covid-19. Poslanci so se seznanili s stanjem razpisov na področju knjige in filma. Svoje poglede je predstavil tudi kulturni minister Vasko Simoniti.

Kot so v skupnem pismu zapisali predstavniki in predstavnice kulturnikov, so političnim odločevalcem sporočili, da je kultura za družbo velikega pomena, kar se je izkazalo tudi med krizo; da ima spodbudne ekonomske učinke in da zaradi vsega pozitivnega, kar prinaša, rezi v proračun za kulturo niso sprejemljivi. Skupno pismo je prebrala igralka Nina Ivanišin, prejemnica letošnje nagrade Prešernovega sklada:

 Na preizkušnji so vsi družbeni podsistemi. A hkrati je kriza priložnost, da se v prihodnost zavihtimo s premišljenimi in odločnimi potezami, tudi na področju kulture. Številne evropske države, tudi naše sosede, po katerih se radi zgledujemo, so že napovedale poteze, ki jasno kažejo, da razumejo kulturo kot ključen gradnik sedanjosti in prihodnost. Avstrija, Italija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Švedska, Estonija, Češka, Norveška in druge države so za blažitev posledic epidemije že napovedale velike dodatne investicije v kulturo. Tako enotno umeščanje kulture v strategije soočanja s krizo ni naključje. Kultura pozitivno učinkuje na vse elemente sodobne družbe.

Ekonomsko gledano kultura beleži enega najvišjih multiplikativnih učinkov, saj se vloženi evro v kulturo večkratno pomnoži in se ta sredstva v gospodarstvo vračajo. Kultura ima pozitivne psihosocialne efekte, česar ne potrjujejo zgolj številne raziskave, pač pa to jasno potrjuje trenutna situacija, ko si ne predstavljamo socialnega distanciranja brez neizmernega povečanja porabe kulturnih dobrin. Vsak dan krize Slovenci prosti čas preživljamo ob knjigah, filmih, glasbi in drugih umetnostih. Izredno povečanje obiska beležijo tudi v virtualnih muzejih, knjižnicah, knjigarnah in drugih spletnih vozliščih kulture. Kultura nam v teh trenutkih daje smisel.

Kot opozarjajo podpisniki pisma, Slovenija s strateškimi investicijami v kulturni sektor že zamuja. Proračun ministrstva za kulturo je bil še leta 2009 vreden 214 milijonov evrov, zaradi zategovanja pasu pa je med finančno krizo izgubljal veliko več od večine drugih ministrstev in je tudi danes še daleč od ravni pred tedanjo krizo. Podpisnike pisma skrbijo nekatere napovedi, da se bo vlaganje v kulturo zmanjševalo. Uroš Korenčan, Kolegij direktorjev slovenskih gledališč, ob tem pojasnjuje specifične izzive uprizoritvene umetnosti in poudarja nujnost vzdrževanja javne kulturne infrastrukture:

Gledališka sezona 19/20 je bila sredi marca prekinjena v najbolj vitalnem delu. Izgubili smo produkcijsko najbolj ustvarjalne mesece; v večini gledališč se je prekinil študij več predstav hkrati. Spomladi gledališča pripravljamo produkcije, s katerimi osvajamo publiko v jeseni. Hkrati so trije pomladni meseci izrazito pomembni tudi za ustvarjanje lastnih prihodkov. Po tradicionalno sušnem januarju so gledališke dvorane polne publike; dodaten vir prihodkov v tem obdobju so gostovanja v Sloveniji in tujini. Statistično je največ evropskih festivalov s področja uprizoritvenih umetnosti v obdobju od aprila do konca junija. Glede na to, da smo zaradi epidemije izgubili štiri mesece aktualne sezone in da je močno vprašljiv glede ustvarjanja lastnih prihodkov tudi preostanek, ocenjujemo v gledališčih, da bo naša finančna realizacija prikrajšana za 30 odstotkov. Na odhodkovni strani to pomeni skoraj 50 odstotkov sredstev, ki so bila namenjena zunanjim sodelavcem, ne samo samozaposlenim na področju kulture; to so tudi plače v delu, ki ni sofinanciran iz javnih sredstev. Iz teh sredstev plačujemo tudi storitve vzdrževanja, najnujnejšo opremo; splošna ocena pa bi bila, da gre v večji meri za stroške plačila dela pogodbenim podjetjem, zasebnikom in samozaposlenim. Ogrožena je torej usoda posameznikov in poslovnih subjektov, ki posredno ali neposredno sodelujejo pretežno z gledališči. V gledališčih seveda prilagajamo naše letne načrte danemu položaju in jasno je, da bo tudi naša realizacija v letošnjem letu ustrezno manjša, s čimer bomo tudi zmanjšali stroške, čeprav to ne odpravi eksistenčne negotovosti segmenta naših zunanjih sodelavcev. Hkrati opozarjamo na nujnost vzdrževanja javne kulturne infrastrukture, katere skrbniki smo. V ta namen so nam v zadnjih letih ostajali zgolj lastni prihodki. Glede na to, da bomo morali prilagajati naše prostore protiepdemijskim protokolom, pa smo prepričani, da bomo v ta namen letos potrebovali še več denarja.

Odgovor na potrebo po vzdrževanju javne kulturne infrastrukture so iskali tudi na seji Odbora za kulturo. Poslanec Socialnih demokratov Samo Bevk je predlagal sklep, da ministrstvo za kulturo v okviru rebalansa državnega proračuna zagotovi sredstva za kulturni evro ter pripravi razpise in merila za  pravočasno izvajanje. Samo Bevk:

V Republiki Sloveniji smo brez zakona o kulturnem evru že od 31. 12. 2013; sedaj teče že sedmo leto, ko je slovenska kultura prikrajšana za sredstva iz naslova tega zakona. Zato mislim, da je nujno, da se začne zakon izvajati s prihodnjim letom, tako kot je v zakonu zapisano. Zakon je podprlo 77 poslank in poslancev+, pa tudi prej sem razumel ministra Simonitija, da se strinja s predlogom, ki sem ga podal.

Predlog sklepa o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi je bil – edini iz vrst opozicije – potrjen, in to soglasno. Potrdilo ga je 16 članov Odbora za kulturo brez glasu proti.

Sicer pa se je tudi razprava Odbora za kulturo osredotočila na kulturni proračun. Slišati je bilo, da si še ni opomogel od prejšnje krize in še ni dosegel nekdanjega deleža dveh odstotkov državnega proračuna iz obdobja prvega predkriznega ministrovanja Vaska Simonitija. Simoniti je na seji predstavil svoj pogled na vmesno obdobje in naprej:

Vsekakor sem tukaj zato, da bom delal za kulturo in skušal dobiti čim boljše pogoje, da bom kulturi pomagal. To mi je najmanjše breme; veliko breme pa mi je uskladiti med socialnimi korektivi in podpiranjem dejanske ustvarjalnosti. Čemu to pripisujem? Krivdo zadnjih osmih ali desetih let ne pripisujem posameznim ministrom. Trdim, da vsak minister pride z dobrim namenom; mislim, da ni ministra, ki bi delal proti kulturi, ima pa lahko drugačen zorni kot, odpre neke druge brazde, kot sem že večkrat rekel. Ampak da so menjali vsako leto in pol ali dve ministra, tako noben ni mogel zaorati in primerno izpeljati neki koncept. To je povzročilo neznanski razrast birokratiziranosti, medtem ko se izogibamo prepoznanju dobrih ustvarjalcev. V teh okvirih je treba preživeti in peljati to hišo v prid kulturni sceni od ljubiteljske do visoke. Zato si bom prizadeval z nemalo energije; kako bo uspelo, pa v tem trenutku ne morem obljubiti. Morate vedeti, da govorimo v časih, ko bi sam bolj težil k temu, da preprečimo, da bi šlo še na slabše, ne pa da zahtevamo v relativno težkih časih. Obljubljena je najmanj osem odstotna recesija v naši državi in tudi v Evropi. To so realne posledice. Torej ne morem obljubiti v tem času, da bom zagotovil več sredstev ali odprl nove projekte; predvsem se bom trudil, da ne bodo prizadete zadeve in da vsaj v letošnjem letu, ko smo dedič lanske podlage, kultura ne bo prizadeta ali pa vsaj v manjši meri.

Poslanci so se na seji seznanili s stanjem razpisov obeh javnih agencij za knjigo in film glede na marčevsko priporočilo ministrstva, naj agenciji zadržita izdajanje odločb in izvedbo novih razpisov do rebalansa državnega proračuna.

Kot je povedala direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar v intervjuju za Večer, so zato filmski projekti, tako predprodukcije in produkcije kot postprodukcije filmov, zastali. Na strani produkcijskih hiš so nastali dodatni nepredvideni stroški, pričakovati je tudi velik upad tujih vlaganj v večinsko slovenske filme.

Nataša Bučar še ocenjuje, da bo letos zaradi zastoja mednarodnih vlaganj v koprodukcije in preložitve razpisov nacionalnih skladov v produkcijah slovenskega filma manjkal vložek v višini dveh milijonov evrov. Prav tako je popolnoma zastalo področje reproduktivne kinematografije. Zaprti so kinematografi, odpovedani so festivali in drugi filmski dogodki, zastala je filmska distribucija, opozarja direktorica Filmskega centra. Na seji je predstavila tudi ustanovitev kriznih skladov za film in avdio-vizualna dela po vzoru evropskih držav, kot so Finska, Avstrija, Italija.

Direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida pa je navedla dve bojazni:

Gre namreč za bojazen pred tem, kaj bo prinesel rebalans in kdaj se bo zgodil. Če govorim z našega stališča, smo za letos glavne štiriletne programske razpise k sreči izpeljali in zanje sklenili pogodbe, kjer črpanje sredstev poteka nemoteno. Tukaj gre za približno 3 milijone od 3,83 milijonov evrov transfernih sredstev, ki naj bi jih letos razdelili. Ostaja še 830.000 evrov; morda se to komu v okvirih, v katerih se v parlamentu na splošno pogovarjate, ne zdi veliko. Za področje knjige je to ogromno denarja. Gre delno za razpise, ki so že izvedeni in so pred izdajo odločb. To so dvoletni razpisi za podporo knjigarnam, bralne kulture, literarnih prireditev, izdaje knjig, mednarodnega sodelovanja, posebne promocijske projekte in za projekt Rastem s knjigo. Skupaj gre za 101 vlogo, ki smo jih na vse te razpise prejeli, jih že zaključili, odločbe so pripravljene in čakajo na izdajo.

Kdaj bo rebalans in kolikšna sredstva bo prinesel kulturi, še ni znano, je na seji Odbora za kulturo omenil minister Simoniti. Toda po sredini seji Odbora za finance je že znano, da bodo poslanci državnemu zboru predlagali povečanje odhodkov državnega proračuna v letošnjem letu z 10,5 na 12,5 milijarde evrov zaradi izjemnih okoliščin, ki so povzročile ekonomsko in finančno krizo tako v Sloveniji kot v Evropski uniji, kot je dejal finančni minister Andrej Šircelj. Poslanec Levice Luka Mesec v imenu predlagateljev seje:

 Tako kot govori minister za finance: treba je delati na anti ZUJF-u, na investicijah in pametno usmeriti denar k ljudem, ki bodo iz tega denarja lahko nekaj ustvarili. Tukaj se pogovarjamo o dveh panogah, kjer dela ogromno nadarjenih ljudi, do katerih je imela država zaenkrat zelo mačehovski odnos. To je naš današnji poziv. Dajmo tokrat narediti drugače. Proračun ima precej širok okvir, fiskalno pravilo letos ne velja in sredstva, ki jih potrebujemo niso visoka; za proračun je to na ravni statističnih napak, pogovarjamo se o 0,01 odstotka. Ni veliko omejitev z izjemo te, da se moramo kot parlament in kot politični odločevalci odločiti, da končno naredimo te korake.

Vlada že pripravlja tretji protikoronski paket, ki naj bi bil manj univerzalen kot prejšnja dva in bolj sektorsko naravnan. Tu je priložnost za posebne ukrepe, pobude ali krizne sklade. Poleg tretjega svežnja bo po napovedih vlade potrebna izhodna strategija. Ta načrt bo po sredinih besedah Širclja pokazal, v kolikšnem času naj bi se javne finance vrnile na stanje pred epidemijo; Šircelj ocenjuje, da bo potrebnih nekaj let. Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun pa je sedanje razmere ponazoril z gašenjem požara, pri katerem se nihče ne vpraša, kolikšen bo račun za vodo, ki jo bodo porabili gasilci. Na koncu pa bo treba račun za vodo vendarle plačati, je po poročanju Slovenske tiskovne agencije opozoril Kračun.

Če se vrnemo na Odbor za kulturo, je poslanska skupina Levice pripravila pet sklepov, odbor pa je vse zavrnil, medtem ko so sprejeli predloge SDS, in sicer, da odbor pozove kulturno ministrstvo, naj po odpravi omejitvenih ukrepov nadaljuje postopke za izvedbo razpisov. Hkrati odbor poziva ministrstvo, naj v tretji paket ukrepov vključi še tiste samostojne kulturne ustvarjalce, ki so izpadli iz dosedanjih dveh, ter da v skladu z možnostmi proračuna zagotovi kulturi ustrezen položaj za nemoteno delovanje in razvoj na vseh področjih.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Kulturna politika

11.05.2020


Na seji Odbora za kulturo potrdili tudi opozicijski predlog o izvrševanju zakona o kulturnem evru.

Prejšnji teden je bilo na področju kulturne politike pestro. V sredo so na pobudo Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, sklicali novinarsko konferenco in predstavili skupno pismo z geslom Ostanimo v družbi najboljših! Naslovljeno je na kulturnega ministra Vaska Simonitija in vlado Republike Slovenije, podpisali pa so ga v več kot 40 krovnih organizacijah s področja kulture. Opozorili so, da vodilne evropske države za financiranje kulture v obdobju koronakrize že namenjajo dodatna sredstva ali jih še bodo.

Pestro je bilo tudi v državnem zboru. Na pobudo poslanske skupine Levica so sklicali nujno sejo Odbora za kulturo in na njej pozvali poslance, kot so zapisali, proti rezom v kulturni proračun pod krinko ukrepov za omilitev posledic epidemije covid-19. Poslanci so se seznanili s stanjem razpisov na področju knjige in filma. Svoje poglede je predstavil tudi kulturni minister Vasko Simoniti.

Kot so v skupnem pismu zapisali predstavniki in predstavnice kulturnikov, so političnim odločevalcem sporočili, da je kultura za družbo velikega pomena, kar se je izkazalo tudi med krizo; da ima spodbudne ekonomske učinke in da zaradi vsega pozitivnega, kar prinaša, rezi v proračun za kulturo niso sprejemljivi. Skupno pismo je prebrala igralka Nina Ivanišin, prejemnica letošnje nagrade Prešernovega sklada:

 Na preizkušnji so vsi družbeni podsistemi. A hkrati je kriza priložnost, da se v prihodnost zavihtimo s premišljenimi in odločnimi potezami, tudi na področju kulture. Številne evropske države, tudi naše sosede, po katerih se radi zgledujemo, so že napovedale poteze, ki jasno kažejo, da razumejo kulturo kot ključen gradnik sedanjosti in prihodnost. Avstrija, Italija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Švedska, Estonija, Češka, Norveška in druge države so za blažitev posledic epidemije že napovedale velike dodatne investicije v kulturo. Tako enotno umeščanje kulture v strategije soočanja s krizo ni naključje. Kultura pozitivno učinkuje na vse elemente sodobne družbe.

Ekonomsko gledano kultura beleži enega najvišjih multiplikativnih učinkov, saj se vloženi evro v kulturo večkratno pomnoži in se ta sredstva v gospodarstvo vračajo. Kultura ima pozitivne psihosocialne efekte, česar ne potrjujejo zgolj številne raziskave, pač pa to jasno potrjuje trenutna situacija, ko si ne predstavljamo socialnega distanciranja brez neizmernega povečanja porabe kulturnih dobrin. Vsak dan krize Slovenci prosti čas preživljamo ob knjigah, filmih, glasbi in drugih umetnostih. Izredno povečanje obiska beležijo tudi v virtualnih muzejih, knjižnicah, knjigarnah in drugih spletnih vozliščih kulture. Kultura nam v teh trenutkih daje smisel.

Kot opozarjajo podpisniki pisma, Slovenija s strateškimi investicijami v kulturni sektor že zamuja. Proračun ministrstva za kulturo je bil še leta 2009 vreden 214 milijonov evrov, zaradi zategovanja pasu pa je med finančno krizo izgubljal veliko več od večine drugih ministrstev in je tudi danes še daleč od ravni pred tedanjo krizo. Podpisnike pisma skrbijo nekatere napovedi, da se bo vlaganje v kulturo zmanjševalo. Uroš Korenčan, Kolegij direktorjev slovenskih gledališč, ob tem pojasnjuje specifične izzive uprizoritvene umetnosti in poudarja nujnost vzdrževanja javne kulturne infrastrukture:

Gledališka sezona 19/20 je bila sredi marca prekinjena v najbolj vitalnem delu. Izgubili smo produkcijsko najbolj ustvarjalne mesece; v večini gledališč se je prekinil študij več predstav hkrati. Spomladi gledališča pripravljamo produkcije, s katerimi osvajamo publiko v jeseni. Hkrati so trije pomladni meseci izrazito pomembni tudi za ustvarjanje lastnih prihodkov. Po tradicionalno sušnem januarju so gledališke dvorane polne publike; dodaten vir prihodkov v tem obdobju so gostovanja v Sloveniji in tujini. Statistično je največ evropskih festivalov s področja uprizoritvenih umetnosti v obdobju od aprila do konca junija. Glede na to, da smo zaradi epidemije izgubili štiri mesece aktualne sezone in da je močno vprašljiv glede ustvarjanja lastnih prihodkov tudi preostanek, ocenjujemo v gledališčih, da bo naša finančna realizacija prikrajšana za 30 odstotkov. Na odhodkovni strani to pomeni skoraj 50 odstotkov sredstev, ki so bila namenjena zunanjim sodelavcem, ne samo samozaposlenim na področju kulture; to so tudi plače v delu, ki ni sofinanciran iz javnih sredstev. Iz teh sredstev plačujemo tudi storitve vzdrževanja, najnujnejšo opremo; splošna ocena pa bi bila, da gre v večji meri za stroške plačila dela pogodbenim podjetjem, zasebnikom in samozaposlenim. Ogrožena je torej usoda posameznikov in poslovnih subjektov, ki posredno ali neposredno sodelujejo pretežno z gledališči. V gledališčih seveda prilagajamo naše letne načrte danemu položaju in jasno je, da bo tudi naša realizacija v letošnjem letu ustrezno manjša, s čimer bomo tudi zmanjšali stroške, čeprav to ne odpravi eksistenčne negotovosti segmenta naših zunanjih sodelavcev. Hkrati opozarjamo na nujnost vzdrževanja javne kulturne infrastrukture, katere skrbniki smo. V ta namen so nam v zadnjih letih ostajali zgolj lastni prihodki. Glede na to, da bomo morali prilagajati naše prostore protiepdemijskim protokolom, pa smo prepričani, da bomo v ta namen letos potrebovali še več denarja.

Odgovor na potrebo po vzdrževanju javne kulturne infrastrukture so iskali tudi na seji Odbora za kulturo. Poslanec Socialnih demokratov Samo Bevk je predlagal sklep, da ministrstvo za kulturo v okviru rebalansa državnega proračuna zagotovi sredstva za kulturni evro ter pripravi razpise in merila za  pravočasno izvajanje. Samo Bevk:

V Republiki Sloveniji smo brez zakona o kulturnem evru že od 31. 12. 2013; sedaj teče že sedmo leto, ko je slovenska kultura prikrajšana za sredstva iz naslova tega zakona. Zato mislim, da je nujno, da se začne zakon izvajati s prihodnjim letom, tako kot je v zakonu zapisano. Zakon je podprlo 77 poslank in poslancev+, pa tudi prej sem razumel ministra Simonitija, da se strinja s predlogom, ki sem ga podal.

Predlog sklepa o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi je bil – edini iz vrst opozicije – potrjen, in to soglasno. Potrdilo ga je 16 članov Odbora za kulturo brez glasu proti.

Sicer pa se je tudi razprava Odbora za kulturo osredotočila na kulturni proračun. Slišati je bilo, da si še ni opomogel od prejšnje krize in še ni dosegel nekdanjega deleža dveh odstotkov državnega proračuna iz obdobja prvega predkriznega ministrovanja Vaska Simonitija. Simoniti je na seji predstavil svoj pogled na vmesno obdobje in naprej:

Vsekakor sem tukaj zato, da bom delal za kulturo in skušal dobiti čim boljše pogoje, da bom kulturi pomagal. To mi je najmanjše breme; veliko breme pa mi je uskladiti med socialnimi korektivi in podpiranjem dejanske ustvarjalnosti. Čemu to pripisujem? Krivdo zadnjih osmih ali desetih let ne pripisujem posameznim ministrom. Trdim, da vsak minister pride z dobrim namenom; mislim, da ni ministra, ki bi delal proti kulturi, ima pa lahko drugačen zorni kot, odpre neke druge brazde, kot sem že večkrat rekel. Ampak da so menjali vsako leto in pol ali dve ministra, tako noben ni mogel zaorati in primerno izpeljati neki koncept. To je povzročilo neznanski razrast birokratiziranosti, medtem ko se izogibamo prepoznanju dobrih ustvarjalcev. V teh okvirih je treba preživeti in peljati to hišo v prid kulturni sceni od ljubiteljske do visoke. Zato si bom prizadeval z nemalo energije; kako bo uspelo, pa v tem trenutku ne morem obljubiti. Morate vedeti, da govorimo v časih, ko bi sam bolj težil k temu, da preprečimo, da bi šlo še na slabše, ne pa da zahtevamo v relativno težkih časih. Obljubljena je najmanj osem odstotna recesija v naši državi in tudi v Evropi. To so realne posledice. Torej ne morem obljubiti v tem času, da bom zagotovil več sredstev ali odprl nove projekte; predvsem se bom trudil, da ne bodo prizadete zadeve in da vsaj v letošnjem letu, ko smo dedič lanske podlage, kultura ne bo prizadeta ali pa vsaj v manjši meri.

Poslanci so se na seji seznanili s stanjem razpisov obeh javnih agencij za knjigo in film glede na marčevsko priporočilo ministrstva, naj agenciji zadržita izdajanje odločb in izvedbo novih razpisov do rebalansa državnega proračuna.

Kot je povedala direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar v intervjuju za Večer, so zato filmski projekti, tako predprodukcije in produkcije kot postprodukcije filmov, zastali. Na strani produkcijskih hiš so nastali dodatni nepredvideni stroški, pričakovati je tudi velik upad tujih vlaganj v večinsko slovenske filme.

Nataša Bučar še ocenjuje, da bo letos zaradi zastoja mednarodnih vlaganj v koprodukcije in preložitve razpisov nacionalnih skladov v produkcijah slovenskega filma manjkal vložek v višini dveh milijonov evrov. Prav tako je popolnoma zastalo področje reproduktivne kinematografije. Zaprti so kinematografi, odpovedani so festivali in drugi filmski dogodki, zastala je filmska distribucija, opozarja direktorica Filmskega centra. Na seji je predstavila tudi ustanovitev kriznih skladov za film in avdio-vizualna dela po vzoru evropskih držav, kot so Finska, Avstrija, Italija.

Direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida pa je navedla dve bojazni:

Gre namreč za bojazen pred tem, kaj bo prinesel rebalans in kdaj se bo zgodil. Če govorim z našega stališča, smo za letos glavne štiriletne programske razpise k sreči izpeljali in zanje sklenili pogodbe, kjer črpanje sredstev poteka nemoteno. Tukaj gre za približno 3 milijone od 3,83 milijonov evrov transfernih sredstev, ki naj bi jih letos razdelili. Ostaja še 830.000 evrov; morda se to komu v okvirih, v katerih se v parlamentu na splošno pogovarjate, ne zdi veliko. Za področje knjige je to ogromno denarja. Gre delno za razpise, ki so že izvedeni in so pred izdajo odločb. To so dvoletni razpisi za podporo knjigarnam, bralne kulture, literarnih prireditev, izdaje knjig, mednarodnega sodelovanja, posebne promocijske projekte in za projekt Rastem s knjigo. Skupaj gre za 101 vlogo, ki smo jih na vse te razpise prejeli, jih že zaključili, odločbe so pripravljene in čakajo na izdajo.

Kdaj bo rebalans in kolikšna sredstva bo prinesel kulturi, še ni znano, je na seji Odbora za kulturo omenil minister Simoniti. Toda po sredini seji Odbora za finance je že znano, da bodo poslanci državnemu zboru predlagali povečanje odhodkov državnega proračuna v letošnjem letu z 10,5 na 12,5 milijarde evrov zaradi izjemnih okoliščin, ki so povzročile ekonomsko in finančno krizo tako v Sloveniji kot v Evropski uniji, kot je dejal finančni minister Andrej Šircelj. Poslanec Levice Luka Mesec v imenu predlagateljev seje:

 Tako kot govori minister za finance: treba je delati na anti ZUJF-u, na investicijah in pametno usmeriti denar k ljudem, ki bodo iz tega denarja lahko nekaj ustvarili. Tukaj se pogovarjamo o dveh panogah, kjer dela ogromno nadarjenih ljudi, do katerih je imela država zaenkrat zelo mačehovski odnos. To je naš današnji poziv. Dajmo tokrat narediti drugače. Proračun ima precej širok okvir, fiskalno pravilo letos ne velja in sredstva, ki jih potrebujemo niso visoka; za proračun je to na ravni statističnih napak, pogovarjamo se o 0,01 odstotka. Ni veliko omejitev z izjemo te, da se moramo kot parlament in kot politični odločevalci odločiti, da končno naredimo te korake.

Vlada že pripravlja tretji protikoronski paket, ki naj bi bil manj univerzalen kot prejšnja dva in bolj sektorsko naravnan. Tu je priložnost za posebne ukrepe, pobude ali krizne sklade. Poleg tretjega svežnja bo po napovedih vlade potrebna izhodna strategija. Ta načrt bo po sredinih besedah Širclja pokazal, v kolikšnem času naj bi se javne finance vrnile na stanje pred epidemijo; Šircelj ocenjuje, da bo potrebnih nekaj let. Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun pa je sedanje razmere ponazoril z gašenjem požara, pri katerem se nihče ne vpraša, kolikšen bo račun za vodo, ki jo bodo porabili gasilci. Na koncu pa bo treba račun za vodo vendarle plačati, je po poročanju Slovenske tiskovne agencije opozoril Kračun.

Če se vrnemo na Odbor za kulturo, je poslanska skupina Levice pripravila pet sklepov, odbor pa je vse zavrnil, medtem ko so sprejeli predloge SDS, in sicer, da odbor pozove kulturno ministrstvo, naj po odpravi omejitvenih ukrepov nadaljuje postopke za izvedbo razpisov. Hkrati odbor poziva ministrstvo, naj v tretji paket ukrepov vključi še tiste samostojne kulturne ustvarjalce, ki so izpadli iz dosedanjih dveh, ter da v skladu z možnostmi proračuna zagotovi kulturi ustrezen položaj za nemoteno delovanje in razvoj na vseh področjih.


23.02.2022

Ljubezen v pismih je bilo težko prepisovati brez solz

Založba Univerze v Novi Gorici je izdala knjigo Ljubezen v pismih: dopisovanje aleksandrinke Felicite Koglot in njenega moža Franca Perica. Korespondenca med leti 1921 in 31 je obogatena tudi s fotografijami, ki so jih delile štiri vnukinje. Gre za čas, ko so moralne obtožbe in sumničenja velikokrat močno vplivali na percepcijo ženske migracije, a Felicita in Franc sta znala ubraniti svojo srečo. Felicita je imela 22 let, ko je prvič odpotovala v Aleksandrijo. Ko je njena hčerka imela tri leta, je tja odšla drugič. "Potem se pa ni več hotla odločit, je rekla, da rajši umre od lakote. " Tako razloži njena vnukinja Neda Rusjan Bric. In še pove, da noninih pisem ni smel nihče odpreti. "Ker je ona vedno govorila, pisma boste brali šele ko umrem. In dejansko ko je ona živela, smo živeli z njenimi zgodbami." Rene Rusjan, tudi Felicitina vnukinja, pa se spominja, da ji je nona velikokrat razlagala, zakaj so tamkajšnja dekleta sploh šla v tujino: "Rekla je, če gredo moški, se ne vrnejo in so šle raje same." V tujino jih je gnala revščina. Za prvo pot se je Felicita odločila, ker je želela zaslužiti za poroko. A tako kot je bilo težko oditi, se prav tako ni bilo lahko niti vrniti, pravi doktorica sociologije Mirjam Milharčič Hladnik. Spremenili pa so se tudi tisti, ki so ostali doma. Moški so se morali soočiti s spremembo svoje spolne vloge. "Kar je bilo travmatično zaradi tega, ker so cerkev in drugi aleksandrinke zasramovali in niso dopuščali, da bi moški prevzeli vloge, ki jih je bilo nujno prevzet, ko žensk ni bilo." A Franc je to znal. Ohranjena korespondenca je prava redkost in zato še toliko bolj pomembna pri spoznavanju čustvovanja, poudari vodja raziskovalnega centra za humanistiko novogoriške univerze Katja Mihurko Poniž. V pismih spoznavamo tudi razmere med leti 1921 in 1931, ki so vpete v to zgodbo mladega para, ki jo je spisala neznosna razdalja. Njun izjemno spreten način pisanja je v knjigi opremljen z opombami za lažje razumevanje nekaterih besed, vključene pa so tudi študije doktorice Mirjam Milharčič Hladnik in Mance Koren. Slednja o prepisovanju 100 let starih pismih pove, da je bil izziv pisma prepisovati brez prevelikih solz. Želja po boljšem življenju je na preizkušnjo postavila ljubezen. A kot je zapisala Felicita v enem od pisem, "ljudje ne morejo živeti samo od ljubezni".


22.02.2022

Predstava Skrivno društvo KRVZ duhovito prepleta domišljijsko, realno, knjižne reference, zgodovinska dejstva in mitska izročila

Nekega večera Črt na nebu zagleda skrivnostno senco. Zdi se mu, da vidi zmaja. O nenavadnem doživetju bi rad povedal prijatelju Vidu, a kaj, ko sploh ni priložnosti, saj mu tudi Vid želi sporočiti novico o vznemirljivem odkritju. Tako se začne zaplet v mladinskem romanu Skrivno društvo KRVZ priznane slovenske sodobne dramatičarke Simone Semenič, ki je v režiji Mareta Bulca premierno zaživel na odru Lutkovnega gledališča v Ljubljani. Zgodba je povezana s skrivnostnim zemljevidom, ki ga najdeta dva izmed štirih enajstletnih protagonistov. Skupaj z njimi lahko tudi bralci odkrivajo različna prizorišča Ljubljane, kamor je postavljeno dogajanje. V predstavi so ta prizorišča skušali čim bolj odmakniti od realizma. Ta preplet realnega in domišljijskega gradijo tudi kostumografija Sanje Grcić, scenografija Damirja Leventića in svetloba, ki jo je oblikoval Andrej Hajdinjak. Posebnost romana je nenavadna pripovedovalka, ki vseskozi opozarja na fikcijskost pripovedi, vanjo posega, jo komentira in popravlja, preberemo o literarnem izhodišču – in ta lik so ohranili tudi v predstavi, v tej vlogi je Ajda Toman, ki pripoveduje, ustvarja scenografijo in svetlobo. Kako je mladinski roman, ki je leta 2020 prejel nagrado modra ptica, zaživel v gledališki predstavi in kako štirje mladi protagonisti razrešijo številne skrivnosti, pa torej lahko izveste na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana.


18.02.2022

Eseji Jurija Medena Kaj je kinoteka?

Vsebine Programa Ars


18.02.2022

Predstava Shopping and fucking, ki je v 90ih pretresla britansko gledališko sceno, na odru Mini teatra

Svet brez velikih zgodb, brez vrednot, svet hitre hrane, hitrega seksa in prekarnega dela je današnji svet, kot ga doživlja predstava Shopping and fucking. Nakupovanje in hitri seks je leta 1996 v realistični drami ubesedil Mark Ravenhill, ki velja za enega od vodilnih predstavnikov britanske nove dramatike gledališča »u fris« v 90. letih prejšnjega stoletja. Kako danes dojemamo ta šok tedanje dramatike in v kakšnem svetu živimo, se lahko vprašamo ob uprizoritvi predstave v režiji Brine Klampfer, ki bo nocoj premierno na ogled v ljubljanskem Mini Teatru. »Denar je civilizacija in civilizacija je denar,« razmišlja eden od likov Ravenhillove drame podobno neizprosno, kot je grob tudi naslov Shopping and fucking. Ne preseneča torej, da dramo umeščajo v tako imenovano gledališče »u fris«, gre za termin, ki ga je skoval Aleks Sierz, pred tem so angleško dramatiko 90ih let imenovali dramatika sperme in krvi, pove režiserka Brina Klampfer, ki meni, da so ta dela danes pri nas še bolj aktualna, kot so bila ob svojem nastanku v devetdesetih letih. Mladi, ki se danes spoprijemajo s težko stanovanjsko sitaucijo v Ljubljani, tako morda lahko razumejo težave likov Lulu in Robbieja, ki se v igri znajdeta v težkek finančnem položaju, saj ju zapusti prijatelj in sostanovalec Mark, ki odide na kliniko za odvajanje od drog. Začne se njuna bitka na trgu dela, bitka za preživetje in za denar. V primerjavi z izhodiščnim delom pa so se ustvarjalci tokrat odločili manj poudariti vidik šoka v predstavi. Kot še doda režiserka, se lahko vprašamo tudi – koliko smo sploh še dovzetni za šok v sodobnem času, ko so vsaj toliko kot naslov predstave Shopping and fucking šokantni naslovi in novice, ki z lahkotno hitrostjo krožijo po spletu.


18.02.2022

Berlinski filharmoniki v Cankarjevem domu

Petkov večer v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma prinaša gostovanje Berlinskih filharmonikov. Orkester, zaradi svoje izjemnosti pogosto imenovan tudi orkester solistov, v svoji več kot 100-letni zgodovini izkazuje glasbene presežke, Berlinski filharmoniki v svoje vrste sprejmejo le najbolj izjemne posameznike, vstopnice za njihove koncerte pa so razprodane po vsem svetu. V vrstah tega prestižnega orkestra so tudi trije slovenski glasbeniki: hornist Andrej Žust ter klarinetista Andraž Golob in Matic Kuder. Z orkestrom Berlinskih Filharmonikov povezujemo nekatera najbolj bleščeča dirigentska imena polpretekle zgodovine in našega časa, kot so Herbert von Karajan, Claudio Abbado in Simon Rattle, ki so desetletja gradili danes ikonično podobo orkestra. Leta 2019 je vodenje orkestra prevzel Kirill Petrenko, dvakratni "dirigent leta" po izboru italijanskih kritikov. Ljubljanski koncert je osebna izkaznica maestra Petrenka, ki nadvse rad širi simfonični železni repertoar in na sporede koncertov uvršča tudi redko izvajane ali spregledane kompozicije: tokrat  sopostavlja radostno pastoralo druge simfonije Johannesa Brahmsa, sodobnost zvočne študije Photoptosis Bernda Aloisa Zimmermanna in avantgardo poljske šole v prvi simfoniji Witolda Lutosławskega.


14.02.2022

Prešerna posprava Marka Breclja

Vsebine Programa Ars


11.02.2022

Metka Krašovec : Tomaž Šalamun : Radko Polič

V Narodni galeriji v Ljubljani so se srečali trije veliki umetniki. Slikarka Metka Krašovec, pesnik Tomaž Šalamun in igralec Radko Polič - Rac, ki se je tokrat znašel v vlogi kustosa – zasnoval je namreč razstavo manj znanih umetničinih del in jih prepletel s Šalamunovo poezijo, ki jo je tudi sam interpretiral. Tako lahko na razstavi ob vsaki risbi prisluhnete posnetkom izbranih Šalamunovih pesmi, nekaj pa smo jih vpletli tudi v oddajo. Razstava se osredinja na manj znana dela Metke Krašovec, predvsem so to risbe iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta si bila z življenjskim sopotnikom Tomažem Šalamunom ustvarjalno najbližje. Dvainštirideset risb in sliko je Polič izbral neodvisno od naslovov in časa nastanka, razstava pa po besedah direktorice galerije dr. Barbare Jaki tako kalejdoskopsko prepleta dela treh sijajnih umetnikov, generacijskih sodobnikov. Foto: Metka Krašovec, Brez naslova, 1981, grafit, akvarel, papir Narodna galerija, Donacija Metke Krašovec, avtor fotografije Janko Dermastija, izrez fotografije


11.02.2022

Fevdalci in kultura

Kulturni praznik je mimo. Velike besede so izrečene. Karavana gre naprej. Na programih Radia Slovenija je bilo mogoče prisluhniti že 36. recitalu Prešernove poezije Združenja dramskih umetnikov Slovenije in programa Ars.  O kulturi se medtem prepiramo, kot še nikoli. Spor med kulturniki, nevladnimi organizacijam in ministrstvom je postal več kot spor. Postal je kulturna kriza. To, da se o kulturi toliko govori, najbrž ni slabo, vprašanje pa je, ali sploh še kdo posluša… ali razume? In to v času, ko se glede narodov, materinščin, nacionalnih kultur in človeške pozornosti, dogajajo epohalne spremembe. Vtise je zbral Blaž Mazi.


11.02.2022

Rosa Barba: Zapiski z razstave

V ljubljanski Cukrarni, ki se je lani odprla z mednarodno skupinsko razstavo Čudovitost spomina, nadaljujejo program. V kletnem galerijskem prostoru so odprli razstavo umetnice Rose Barbe, ki je z delom Od izvora do pesmi vključena tudi v razstavo Čudovitost spomina. Njena razstava Zapiski z razstave, ki je na ogled od 8. februarja naprej, galerijski prostor preoblikuje v nekakšno celostno umetnino – sobo zapolnjujejo veliki jekleni okvirji, ki nosijo in predstavljajo njena različna video in skulpturalna dela, ta pa lahko povežemo tudi z delom, vključenim v skupinsko razstavo. Ob obisku kinematografov se večinoma prepustimo filmski naraciji in ne razmišljamo o sestavnih delih filmske magije. Besedilo, slika, zvok, tehnologija in še kaj so elementi, na katere film dekonstruira italijansko-nemška umetnica Rosa Barba, ki v ta medij posega onkraj ustaljenih norm njegovega dojemanja. Kot pove sama, je nikdar ni zanimala klasična naracija, temveč s filmskimi elementi ustvarja na zelo prostorski način. Film ni več nujno toliko nosilec nekega sporočila, temveč bolj del svojevrstne koreografije, pove umetnica: "Projekt Zapiski z razstave v Cukrarni pa razmišlja o tem, kaj je lahko razstava, kakšna bi lahko bila kinematografska razstava. Zgradila sem nekakšen oder z jeklenimi ogrodji, ki jih lahko razumemo kot risbo v prostoru, hkrati pa kot strukturno podporo drugim delom, vsem vključenim filmom in skulpturam. Vsako izmed teh del lahko doživljamo samostojno, a sestavljajo kinematografsko celoto, ki je tudi koreografija v času, saj se dela prižigajo in ugašajo. Moje sedanje delo je usmerjeno k premišljevanju o prostoru na ta način. " Gledalca povabi, naj se prosto giblje po prostoru in sam aktivno sooblikuje svojo izkušnjo. Posamična dela v odnosu do celote razume kot nekakšno približano izkušnjo, poleg filma pa so v ospredju še teme časa, svetlobe, zvoka in spomina ter arhivov. Prav o arhivih in arhiviranju razmišlja tudi njeno delo Od izvora do pesmi, ki je del skupinske mednarodne razstave Čudovitost spomina in ki tematizira avdiovizualno zbirko Kongresne knjižnice, ki ima sedež v Washingtonu. Ta velikanski arhiv AV del v nekdanjem bunkerju v mestu Culpeper jo je izjemno fasciniral, a temi arhiva in spomina sta v njenem delu pogosti: "V svojem delu se pogosto ukvarjam z arhivi in tem, kje najdemo spomine ter kako so ti vpisani v naša telesa ali v pokrajino. Zanima me, kako ljudje ustvarjamo arhive. Ta arhiv Kongresne knjižnice ni podoben muzejski zbirki, kjer kustosi osvetljujejo vključena dela in jih predstavljajo javnosti, temveč gre za nepregledno množico vsebin, ki so kompresirane skoraj do točke nerazumljivosti. V filmu se od tega arhiva premaknem k misli o Borgesovi Babilonski knjižnici, ki predstavlja vesolje v obliki velike knjižnice. Pogosto v svojih delih najprej opisujem prostor in njegovo zgodovino, potem pa se spustim v bolj fiktivno plast, ki omogoči, da izstopimo iz neke situacije in razmišljamo o prihodnosti, pozabimo na čas in razmislimo o tem, kaj je arhiv. "


Stran 30 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov