Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnji roman Marca Missirolija bomo morda gledali tudi kot nadaljevanko, saj je pravice za snemanje odkupil Netflix.
Pri Cankarjevi založbi v Ljubljani je izšel roman italijanskega pisatelja Marca Missirolija z naslovom Zvestoba. V izvirniku je roman izšel lani in takoj osvojil nagrado Strega Giovani ter se uvrstil med peterico finalistov za najpomembnejšo italijansko literarno nagrado Strega. Še ne štiridesetletni Missiroli je doslej napisal šest romanov, v slovenščini imamo tudi Opolzkosti v zasebnosti iz leta 2015. Oba romana je poslovenil Janko Petrovec, sicer naš dopisnik iz Rima.
Zadnji roman Marca Missirolija bomo morda gledali tudi kot nadaljevanko, saj je pravice za snemanje odkupil Netflix.
Pri Cankarjevi založbi v Ljubljani je izšel roman italijanskega pisatelja Marca Missirolija z naslovom Zvestoba. V izvirniku je roman izšel lani in takoj osvojil nagrado Strega Giovani ter se uvrstil med peterico finalistov za najpomembnejšo italijansko literarno nagrado Strega. Še ne štiridesetletni Missiroli je doslej napisal šest romanov, v slovenščini imamo tudi Opolzkosti v zasebnosti iz leta 2015. Oba romana je poslovenil Janko Petrovec, sicer naš dopisnik iz Rima.
Od kod prihaja zlo? Je nekaj nujnega? Prihaja od Boga? Je narava lahko zla? To so samo nekatera od vprašanj, na katera poskuša v svežem prevodu knjige Zlo ali drama svobode odgovoriti nemški filozof Rüdiger Safranski. Zlo ali drama svobode v prevodu Toma Virka je po monografijah Nietzsche. Biografija njegovega mišljenja in Romantika. Zadeva Nemcev že tretja knjiga Safranskega v zbirki Labirinti, ki izhaja pri založbi Lud Literatura. Odlomka je interpretirala Lidija Hartman.
Med 12. februarjem in 11. aprilom 2021 bo v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma več kot 150 avtorjev za območje celotne države pokazalo 117 arhitekturnih in 16 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. Zakaj je dobra arhitektura pomembna za dobro družbo, pojasnjuje predstavnica Društva Maja Ivanič.
Likovno podobo radijskih iger so prvič zasnovali kustosi, tokrat iz Umetnostne galerije Maribor. Sugestivni izbor iz fotografske zbirke UGM dopolnjuje zvočne pripovedi kot paralelna likovna zgodba s spremljajočimi opisi del in njihovih avtorjev.
Državno slovesnost ob kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu je oblikoval režiser David Sipoš v okolju Narodne galerije, osrednji del proslave pa je bila podelitev nagrad Prešernovega sklada in Prešernovih nagrad za življenjsko delo slovenskim umetnikom. Tadeja Krečič:
Na proslavi, ki jo je režiral David Sipoš, bodo v ospredju prejemniki najvišjih državnih nagrad s področja kulture – Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta letos prejela pesnik, pisatelj, dramatik, avtor radijskih iger Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, podelili pa bodo tudi šest nagrad Prešernovega sklada, prejeli jih bodo arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc, akademski slikar Aleksander Červek, režiser in scenarist Matjaž Ivanišin, gledališki režiser Tomi Janežič, pesnik Brane Senegačnik in violinistka Lana Trotovšek.
Pogovor s Carlosom Pascualom o njegovi najnovejši knjigi kronik Nezakonita melanholija
Neveljaven email naslov