Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ulrike Lunacek je v petek odstopila z mesta avstrijske državne sekretarke za kulturo in umetnost.
V Avstriji je v petek, 15. 05., koronakriza odnesla avstrijsko državno sekretarko za kulturo in umetnost Ulrike Lunacek. Gre za prvi opaznejši odstop znotraj avstrijske vlade koalicije za časa koronakrize. Z Dunaja poroča Gregor Podlogar.
Na novinarski konferenci, na kateri naj bi avstrijska vlada predstavila rahljanje ukrepov na področju kulture in dodatno pomoč kulturnikom, je Ulrile Lunacek nenapovedano podala zgolj odstopno izjavo. Dvainšestdeset letna političarka z dolgoletnimi izkušnjami iz vrst Zelenih, ki so – spomnimo – v vladi skupaj z Ljudsko stranko Sebastiana Kurza, je izpostavila, da je bil pritisk s strani kulturnic oziroma kulturnikov prevelik. Ta teden je sicer vodja Zelenih in podkancler Werner Kogler predstavil paket pomoči v višini 700 milijonov evrov. To je bil očiten poskus umiritve kulturne scene. A se to ni zgodilo: kritike se niso zmanjšale. »Zato sem prišla do zaključka, da bom odstopila s položaja,« je dejala Lunackova in dodala:
»Odstopam prostor nekomu drugemu, za katerega upam, da bo lahko dosegel več.«
V Avstriji njen odstop precej odmeva, odzivi pa gredo v smer, da ni bila dorasla funkciji, ki jo je opravljala, saj ni nikoli delovala na področju kulture, da ni imela politične podpore in da je njen odstop pravzaprav pokazal, da gre za strukturni problem pri pomoči države umetnikom in kulturnim institucijam v času koronakrize. Oglasil pa se je tudi avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen in poudaril, da imata kultura in umetnost vrednost sami po sebi, a imata hkrati tudi gospodarski pomen.
Predstavniki avstrijske kulturne scene so že podali predloge za naslednico, o favoritki govori tudi podkancler Kogler, ki izpostavlja, da bo naslednica Lunackovi zagotovo ženska.
Ulrike Lunacek je v petek odstopila z mesta avstrijske državne sekretarke za kulturo in umetnost.
V Avstriji je v petek, 15. 05., koronakriza odnesla avstrijsko državno sekretarko za kulturo in umetnost Ulrike Lunacek. Gre za prvi opaznejši odstop znotraj avstrijske vlade koalicije za časa koronakrize. Z Dunaja poroča Gregor Podlogar.
Na novinarski konferenci, na kateri naj bi avstrijska vlada predstavila rahljanje ukrepov na področju kulture in dodatno pomoč kulturnikom, je Ulrile Lunacek nenapovedano podala zgolj odstopno izjavo. Dvainšestdeset letna političarka z dolgoletnimi izkušnjami iz vrst Zelenih, ki so – spomnimo – v vladi skupaj z Ljudsko stranko Sebastiana Kurza, je izpostavila, da je bil pritisk s strani kulturnic oziroma kulturnikov prevelik. Ta teden je sicer vodja Zelenih in podkancler Werner Kogler predstavil paket pomoči v višini 700 milijonov evrov. To je bil očiten poskus umiritve kulturne scene. A se to ni zgodilo: kritike se niso zmanjšale. »Zato sem prišla do zaključka, da bom odstopila s položaja,« je dejala Lunackova in dodala:
»Odstopam prostor nekomu drugemu, za katerega upam, da bo lahko dosegel več.«
V Avstriji njen odstop precej odmeva, odzivi pa gredo v smer, da ni bila dorasla funkciji, ki jo je opravljala, saj ni nikoli delovala na področju kulture, da ni imela politične podpore in da je njen odstop pravzaprav pokazal, da gre za strukturni problem pri pomoči države umetnikom in kulturnim institucijam v času koronakrize. Oglasil pa se je tudi avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen in poudaril, da imata kultura in umetnost vrednost sami po sebi, a imata hkrati tudi gospodarski pomen.
Predstavniki avstrijske kulturne scene so že podali predloge za naslednico, o favoritki govori tudi podkancler Kogler, ki izpostavlja, da bo naslednica Lunackovi zagotovo ženska.
Otvoritveni koncert 34-tih Slovenskih glasbenih dni v izvedbi Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo in Simona Dvoršaka: Koncert v počastitev 80-letnice Akademije za glasbo in 100-letnice Univerze v Ljubljani
Dogodek je nastal v sodelovanju Društva slovenskih pisateljev, Združenja dramskih umetnikov Slovenije in 3. programa Radia Slovenija – programa Ars. Z njim zaznamujemo Svetovni dan poezije in 70. obletnico smrti Otona Župančiča. Pred Prešernovim spomenikom so brali Iva Babić, Ervin Fritz, Katja Gorečan, Stanka Hrastelj, Jure Jakob, Aljaž Koprivnikar, Miha Maurič, Nina Valič, Iztok Osojnik, Nežka Struc, Jure Vuga in drugi. Dogodek sta povezovala Tibor Hrs Pandur in Anja Novak.
V oddaji Medenina in patina bomo tokrat predstavili zgoščenko Luka z (z)godbo, ki sta jo lani posnela in izdala evfonist Luka Einfalt in Godba Domžale pod vodstvom dirigenta Damjana Tomažina. Slišali boste krajši pogovor z Einfaltom, ki je predstavil svoje glasbilo, njegovo uporabnost, vsebinski koncept nove plošče in nekaj skladb z nje.
Posebna oddaja - ponseli smo jo kot Literarni večer - je namenjena poeziji Franceta Prešerna. Slišali boste njegovih sedem gazel; Prešeren jih je napisal v drugi polovici leta 1832 in jih naslednje leto objavil v posebni prilogi časopisa Illyrisches Blatt. V gazelah je pesnik povezal ljubezensko in pesniško temo. Pesmi sta leta 1989 interpretirala dramska igralca Silva Čušin in Boris Juh. Glasbo je izbral Pavel Mihelčič, režiser je bil Gregor Tozon.
Pred prenosom 2. koncerta cikla Sozvočje svetov poslušajte pogovor urednice in novinarke Neve Zajc z dr. Mojco Marjano Kovač z Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Pirana, ki bo predstavila značilnosti in znamenitosti Tartinijevega trga v Piranu, tudi spomenik skladatelja Giuseppeja Tartinija. Glasbena urednica Tjaša Krajnc pa je pred mikrofon povabila violinista Črtomirja Šiškoviča, ki bo na 2. koncertu Sozvočje svetov s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije izvedel violinska koncerta Angela Morigija in Johanna Gottlieba Naumanna.
Gosta oddaje sta nekdanja dolgoletna urednika za komorno glasbo Leon Engelman in dr. Franc Križnar.
Ob jubileju, 90-letnici Radia Slovenija, smo v studio programa Ars povabili legendarnega slovenskega glasbenika, Mojmirja Sepeta. O njegovih začetkih, prvih uspehih, povezavi z radijem, kot tudi o današnji glasbeni sceni in še čem, se je z njim pogovarjal urednik za jazz Hugo Šekoranja.
Devetdeseto obletnico Radia Slovenija bomo obeležili s slavnostnim koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v Slovenski filharmoniji in na Prvem ter Tretjem programu našega radia, devetdesetletnika. Ob glasbi iz opusov slovenskih skladateljev in izletov v radijsko preteklost nas čaka še nekaj radiofonskih daril in pravljičnih presenečenj.
Neveljaven email naslov