Predlog zakona ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturni sektor.

Predlog tretjega protikoronskega zakona, ki ga je vlada predstavila včeraj, ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturni sektor, čeprav ta po oceni Evropske komisije sodi med pet najbolj prizadetih v tej krizi. Prva protikoronska svežnja sta bila bolj splošna, zato so predstavniki kulturnega sektorja pričakovali, da bo njihovim težavam s posebnimi, sektorju prilagojenimi ukrepi posvečen tretji zakonski sveženj. To so obetale tudi izjave državne sekretarke na kulturnem ministrstvu. Kulturni sektor zato posebne ukrepe še pričakuje. Pripravljene ima že konkretne predloge, tudi po vzoru ukrepov za pomoč turizmu.

Na vprašanje, ali so v tretjem protikoronskem paketu zajeti posebni ukrepi s področij, ki jih pokriva ministrstvo za kulturo, je odgovoril finančni minister Andrej Šircelj:

Posebnih določb, ki se nanašajo na kulturno ministrstvo, v paketu ne vidim; morda posredno prek kakšnega drugega ukrepa ali najbolj splošnega, ki se nanaša na skrajšan delovni čas. Skrajšanje delovnega časa velja za vse, kar pomeni, da tudi za tiste, ki delajo v kulturi. Tu je edino merilo, koliko so posamezne institucije financirane iz javnih sredstev oziroma proračuna. Ukrep velja tudi za njih, prav tako kot drugi ukrepi, ki se nanašajo na primer na kulturne dogodke v povezavi s turizmom.

Eden izmed javnih zavodov z največjim tržnim deležem, Cankarjev dom v Ljubljani, ki na trgu pridobi skoraj polovico sredstev, ukrepa skrajšanega delovnega časa ne bo mogel izkoristiti. Po predlogu zakona namreč do subvencioniranja skrajšanega delovnika niso upravičeni proračunski porabniki, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil lani višji od polovice. Generalna direktorica Cankarjevega doma v Ljubljani Uršula Cetinski:

Nekaj težav bi se dalo rešiti celo po analogiji s turizmom. Recimo podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo tudi v kulturi v obdobju, ko je do tega upravičen turizem, ker je čakanje na delo za Cankarjev dom kot za ostale kulturne zavode v tem trenutku, ko smo še zaprti, celo pomembnejše od subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Mogoče je razmišljati tudi o vavčerjih za obisk kulturnih prireditev ali pa za nakup knjig. V nadaljevanju pričakujemo, da se bodo pojavili ukrepi za spodbujanje znanstvenega, kulturnega in kongresnega turizma, s katerim se ukvarjamo tudi v javnih zavodih in ne le v gospodarskih dejavnosti. Ravno ta segment turizma v primerjavi z ostalimi turističnim panogami ustvarja visoko dodano vrednost. Na tem področju bi veljalo upoštevati dejavnost in ne to, ali jo izvaja javni sektor ali gospodarstvo.

Tako predlaga Uršula Cetinski. Zaradi upada oglaševanja so zelo prizadeti tudi mediji, ki prav tako sodijo v domeno kulturnega resorja, ter približno 3.000 samozaposlenih v kulturi, med katerimi jih po predkriznih ocenah četrtina živi pod pragom revščine.

Naj spomnimo, da so 6. maja na seji člani Odbora za kulturo sprejeli sklep poslanke SDS Alenke Jeraj, da bo ministrstvo v tretjem paketu ukrepov za omilitev posledic epidemije obravnavalo še tiste samostojne kulturne ustvarjalce, ki so izpadli iz dosedanjih ukrepov. Poziv očitno ni bil upoštevan, pomagalo ni niti to, da tako kulturni minister Vasko Simoniti kot predlagateljica sklepa prihajata iz vrst SDS. Ekonomist in kulturolog Andrej Srakar opozarja:

Sedanjega ministra ni bilo na zasedanju na Brdu pri prvem protikoronskem paketu. Mnoge stvari, kot vem, prav zato niso bile vključene v prvi sveženj. Pri tretjem paketu se zgodba ponavlja. Znotraj skupine za pomoč samozaposlenim v času covid-19 smo bili obveščeni, da se je kulturno ministrstvo priprave ukrepov lotilo zadnji dan in brez ideje, kaj bi sploh napisali. O tem si lahko vsak ustvari svoje mnenje.

Andrej Srakar dodaja, da je pred nami od pol leta do leto dni dolga huda recesija in tisti z nizkimi prihodki bodo še bolj ogroženi. Omenjena skupina za pomoč samozaposlenim v kulturi zato med drugim predlaga ustanovitev kriznega sklada po vzoru več evropskih držav, s katerim bi nadomestili izpad prihodkov. Tako kot Uršula Cetinski predlagajo vavčerje po vzoru turizma, ki bi povečali povpraševanje pri nakupu najrazličnejših kulturnih dobrin in storitev.