Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O ameriški kinematografiji 70. let, o obdobju »novega Hollywooda«.
Ko razmišljamo o ameriški kinematografiji 70. let, o ti. obdobju »novega Hollywooda«, ko so v ameriškem filmu odmevala evropska novovalovska gibanja, skratka o času eksplozije vrhunske filmske ustvarjalnosti, ko so v ospredje namesto studijskih mogotcev stopila avtorska režiserska imena s skoraj neomejeno ustvarjalno svobodo, se nam Hal Ashby presenetljivo pogosto izmuzne. In to je velik paradoks, saj je z različnih vidikov pravzaprav poosebitev uporniškega duha tega obdobja.
Morda je razlog tudi v tem, da bi ga slogovno težko opredelili, oziroma da nima izrazito enovite filmografije, da se po zatonu »novega Hollywooda« tudi osebno ni več avtorsko znašel in je bil, potem ko so se celi generaciji zaprla vrata ustvarjalne svobode, še bolj odrinjen na obrobje. Kljub temu pa bi lahko našli rdečo nit njegovega opusa v tem, da je bil izrazito naklonjen obstrancem in likom, ki so v sporu z družbenimi normami, ali pa vsaj preizprašujejo njihovo samoumevnost. Tak je bil tudi Hal Ashby osebno – odraščal je v razbiti družini v sicer konservativnem okolju in bil brez vsake formalne izobrazbe, v filmskem jeziku pa se je izmojstril skozi desetletja vajeništva predvsem na področju montaže. Razvil je izjemno intuicijo in je bil vrhunski pri delu z igralci, kar je komponenta, na katero se pri razmišljanju o »novem Hollywoodu« nasploh pogosto pozablja. Ker je preziral avtoritete in bil popolnoma brezbrižen do denarja, je bil v stalnih težavah s producenti, kljub temu, da so njegovi celovečerci, kot so Harold in Maude, Vojakova vrnitev, Zadnja naloga, Zapisan slavi ter Dobrodošli, Mr. Chance! dosegali lepe uspehe in danes spadajo v kánon ameriške kinematografije 70. let.
Njegov celovečerec Zapisan slavi, ki ga bo predvajala TV Slovenija, je med bolj velikopoteznimi deli njegove kariere, saj v širokem, scenografsko in kostumografsko zahtevnem zamahu portretira obdobje Velike depresije, suše, lakote in eksodusa množice obubožanih iz osrčja Amerike. To stori prek zgodbe o glasbenem, pesniškem in značajskem formiranju legendarnega folk pevca Woodyja Guthrieja. Razumemo lahko, da je šlo za zelo »oseben« projekt Hala Ashbyja, saj je v njegovem osrčju obstranec, ki je živel in čutil z vsemi deprivilegiranimi in postal skozi pesmi njihov nepozaben glas. Pravzaprav gre za portret in posvetilo vsem zamolčanim. Vendar se zdi, da je bil Ashby nekoliko preveč zaljubljen v lastni material, in je tako nastal predolg in za spoznanje preveč svetniški in sentimentalen portret sicer ikoničnega pevca.
Vseeno pa je delo več kot zanimivo s tehničnega stališča, saj gre za prvi celovečerec, pri katerem so uporabili nov izum »steadycam« kamere, ki je omogočala preprosto in gladko gibanje po filmskem prizorišču, kar je nekaj let pozneje do mojstrstva izbrusil Kubrick v svojem Izžarevanju. Film Zapisan slavi je prejel oskarja za glasbo in fotografijo, pri kateri se je Haskell Wexler še posebej izkazal. Meni samemu ob omembi tega dela pridejo prej pred oči njegove čarobne sepijaste podobe določenega obdobja kot pa sam glavni lik. Bi pa ob nekem morebiti daljnem odmevu velike gospodarske krize film vendarle lahko dobil nekaj dodatne teže in aktualnosti tudi danes.
O ameriški kinematografiji 70. let, o obdobju »novega Hollywooda«.
Ko razmišljamo o ameriški kinematografiji 70. let, o ti. obdobju »novega Hollywooda«, ko so v ameriškem filmu odmevala evropska novovalovska gibanja, skratka o času eksplozije vrhunske filmske ustvarjalnosti, ko so v ospredje namesto studijskih mogotcev stopila avtorska režiserska imena s skoraj neomejeno ustvarjalno svobodo, se nam Hal Ashby presenetljivo pogosto izmuzne. In to je velik paradoks, saj je z različnih vidikov pravzaprav poosebitev uporniškega duha tega obdobja.
Morda je razlog tudi v tem, da bi ga slogovno težko opredelili, oziroma da nima izrazito enovite filmografije, da se po zatonu »novega Hollywooda« tudi osebno ni več avtorsko znašel in je bil, potem ko so se celi generaciji zaprla vrata ustvarjalne svobode, še bolj odrinjen na obrobje. Kljub temu pa bi lahko našli rdečo nit njegovega opusa v tem, da je bil izrazito naklonjen obstrancem in likom, ki so v sporu z družbenimi normami, ali pa vsaj preizprašujejo njihovo samoumevnost. Tak je bil tudi Hal Ashby osebno – odraščal je v razbiti družini v sicer konservativnem okolju in bil brez vsake formalne izobrazbe, v filmskem jeziku pa se je izmojstril skozi desetletja vajeništva predvsem na področju montaže. Razvil je izjemno intuicijo in je bil vrhunski pri delu z igralci, kar je komponenta, na katero se pri razmišljanju o »novem Hollywoodu« nasploh pogosto pozablja. Ker je preziral avtoritete in bil popolnoma brezbrižen do denarja, je bil v stalnih težavah s producenti, kljub temu, da so njegovi celovečerci, kot so Harold in Maude, Vojakova vrnitev, Zadnja naloga, Zapisan slavi ter Dobrodošli, Mr. Chance! dosegali lepe uspehe in danes spadajo v kánon ameriške kinematografije 70. let.
Njegov celovečerec Zapisan slavi, ki ga bo predvajala TV Slovenija, je med bolj velikopoteznimi deli njegove kariere, saj v širokem, scenografsko in kostumografsko zahtevnem zamahu portretira obdobje Velike depresije, suše, lakote in eksodusa množice obubožanih iz osrčja Amerike. To stori prek zgodbe o glasbenem, pesniškem in značajskem formiranju legendarnega folk pevca Woodyja Guthrieja. Razumemo lahko, da je šlo za zelo »oseben« projekt Hala Ashbyja, saj je v njegovem osrčju obstranec, ki je živel in čutil z vsemi deprivilegiranimi in postal skozi pesmi njihov nepozaben glas. Pravzaprav gre za portret in posvetilo vsem zamolčanim. Vendar se zdi, da je bil Ashby nekoliko preveč zaljubljen v lastni material, in je tako nastal predolg in za spoznanje preveč svetniški in sentimentalen portret sicer ikoničnega pevca.
Vseeno pa je delo več kot zanimivo s tehničnega stališča, saj gre za prvi celovečerec, pri katerem so uporabili nov izum »steadycam« kamere, ki je omogočala preprosto in gladko gibanje po filmskem prizorišču, kar je nekaj let pozneje do mojstrstva izbrusil Kubrick v svojem Izžarevanju. Film Zapisan slavi je prejel oskarja za glasbo in fotografijo, pri kateri se je Haskell Wexler še posebej izkazal. Meni samemu ob omembi tega dela pridejo prej pred oči njegove čarobne sepijaste podobe določenega obdobja kot pa sam glavni lik. Bi pa ob nekem morebiti daljnem odmevu velike gospodarske krize film vendarle lahko dobil nekaj dodatne teže in aktualnosti tudi danes.
Pobudniki in podpisniki javnega pisma, v katerem so pred nekaj dnevi opozorili na problematične poteze Ministrstva za kulturo, so v javnem spletnem srečanju opozorili na: težave samozaposlenih v kulturi, neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti do slovenskega filma, izselitev iz Metelkove ulice 6 v Ljubljani, spreminjanje pravilnika o strokovnih komisijah ministrstva za kulturo, neustrezno menjavanje vodstev ključnih nacionalnih ustanov na področju kulture in smiselnost potrebe po ustanovitvi Muzeja osamosvojitve Slovenije. Blaž Mazi.
Tudi simfonični orkestri del svojega ustvarjanja v letošnjem letu zaradi novih in novih odpovedi prireditev selijo v virtualne koncertne dvorane. Radijski orkestri imajo tu prednost, saj tudi sicer velik del svojega dela opravijo v studiu – člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija bodo namesto tretjega večera svojega koncertnega cikla Kromatika nocoj ob 20h zaigrali v Studiu 26 našega radia ter v neposrednem prenosu in v spletnem video prenosu.
Vsebine Programa Ars
Nekrolog: ob smrti pianista in glasbenega pedagoga Andreja Jarca.
V času razsvetljenstva ni bila razvita zgolj obsežna in živahna korespondenca s pismi. Razsvetljenski znanstveniki po vsem svetu so si namreč nadeli ime »Republika pisem«. No, in ta republika je imela tudi nekakšen predhodnik svetovnega spleta v obliki slovarjev, v katerih je bilo že mogoče najti navzkrižno sklicevanje na geselske članke. Slovarji so bili v 18. stoletju tako priljubljeni, da so obstajali celo Slovarji slovarjev. Po zapletenih ovinkih zgodovine se je lotil pisanja slovarja tudi francoski mislec Voltaire, ki pa je Filozofski slovar zasnoval kot pravi pravcati politični program in kritiko takratne francoske družbe. foto: Pixabay/korpiri
Švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg je lahko vse, kar ji mediji, kritiki in oboževalci pripisujejo, da je. Dokumentarni film Greta med prvimi (precej brez zadržkov) razkriva intimno življenje najstnice, ki je motivirala mlade po svetu, da se priključijo prizadevanjem za boljšo prihodnost. Enega najbolj pričakovanih filmov 31. Ljubljanskega filmskega festivala si lahko ogledate kjerkoli in kadarkoli na spletni strani festivala. foto: Pixabay/TieGuanYin
Neveljaven email naslov