Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kino Bežigrad

22.05.2020


Drive-in kino, ki bi mu v slogu »kave za na pot« po slovensko morda lahko rekli »zapelji se v kino« ali »kino iz avtomobila«, je vsekakor zanimiva, varna in tudi zelo zaželena filmska izkušnja.

Čez sedem let vse prav pride, so rade rekle naše stare mame, ko so na zgornjo polico shrambe pospravile neko odsluženo kramo in naše zavijanje z očmi ni nič kaj dosti pomagalo. Kar je še huje – največkrat se je izkazalo, da so imele še kako prav! Nekaj podobnega, če malo karikiramo seveda, bi lahko rekli tudi za tako imenovani drive-in kino, ki ga je v preteklih letih po več desetletjih životarjenja oživila urbana hipsterska subkultura, v teh, z epidemijo novega kornavirusa zaznamovanih časih, pa je zasijal v povsem novi luči. Medtem ko bomo v običajne kinodvorane najbrž še nekaj časa hodili kar se da previdno, ohranjujoč predpisano medsebojno razdaljo, nam avtomobilsko zavetje nudi precej večji občutek varnosti, ki se začne že s samim nakupom vstopnice. Pri ljubljanskem Kinu Bežigrad, ki sicer trenutno ni edini ponudnik ogleda filma iz udobja lastnega avtomobila pri nas, je pa po dveh uspešnih sezonah gotovo med najbolj uigranimi in gledalcu zagotavlja tudi najbolj celostno izkušnjo, si je vstopnico možno zagotoviti na tri načine, od katerih je spletni nakup seveda najbolj v skladu s trenutnimi smernicami socialnega distanciranja. Tudi ob prihodu na prizorišče, ki je precej prikladno na parkirišču enega ljubljanskih trgovskih centrov, vse poteka kar se da brezstično – gledalca v slogu ameriškega zlatega obdobja tovrstnih kinov kar skozi avtomobilsko okno sprejmejo in na parkirno mesto usmerijo mične gospodične na kotalkah, ki po začetku filmske projekcije skrbijo tudi za dostavo telefonsko ali elektronsko vnaprej naročene jedače in pijače. Vse torej poteka precej brezmadežno, razen seveda morebitnega obiska sanitarij, nad katerimi pa skrbno bdijo organizatorji in jih po vsaki uporabi tudi razkužijo. Gledalcem tako ne preostane drugega, kot da radijsko postajo nastavijo na določeno frekvenco, se udobno namestijo in skozi vetrobransko okno gledajo na filmsko platno.

Prav to, da vizualni dražljaji prihajajo od daleč, slišni pa iz neposredne bližine zvočnikov, je za nevajenega gledalca sprva nekoliko nenavaden občutek, a po nekaj minutah se na ta spoj navadimo, in razen morda kakšni neprevidno prižgani avtomobilski žarometi, filmske izkušnje ne zmoti nič več. Bolj pogumni gledalci so si sinočnji film Dežela la la ogledali celo iz streh svojih avtomobilov, a so bili zato vsekakor prikrajšani za možnost glasnega petja znanih glasbenih komadov iz filma, ki ga sicer omogoča avtomobilsko zavetje.

Drive-in kino, ki bi mu v slogu »kave za na pot« po slovensko morda lahko rekli »zapelji se v kino«, malo manj romantično pa seveda kar »kino iz avtomobila«, je vsekakor zanimiva, varna in sodeč po sinočnji obiskanosti tudi zelo zaželena filmska izkušnja, a tistega pravega skupinskega duha, ki prežema gledalce v zatemnjeni kinodvorani, vseeno ne more pričarati. Lahko pa v avtu poješ in komentiraš precej bolj na glas.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Kino Bežigrad

22.05.2020


Drive-in kino, ki bi mu v slogu »kave za na pot« po slovensko morda lahko rekli »zapelji se v kino« ali »kino iz avtomobila«, je vsekakor zanimiva, varna in tudi zelo zaželena filmska izkušnja.

Čez sedem let vse prav pride, so rade rekle naše stare mame, ko so na zgornjo polico shrambe pospravile neko odsluženo kramo in naše zavijanje z očmi ni nič kaj dosti pomagalo. Kar je še huje – največkrat se je izkazalo, da so imele še kako prav! Nekaj podobnega, če malo karikiramo seveda, bi lahko rekli tudi za tako imenovani drive-in kino, ki ga je v preteklih letih po več desetletjih životarjenja oživila urbana hipsterska subkultura, v teh, z epidemijo novega kornavirusa zaznamovanih časih, pa je zasijal v povsem novi luči. Medtem ko bomo v običajne kinodvorane najbrž še nekaj časa hodili kar se da previdno, ohranjujoč predpisano medsebojno razdaljo, nam avtomobilsko zavetje nudi precej večji občutek varnosti, ki se začne že s samim nakupom vstopnice. Pri ljubljanskem Kinu Bežigrad, ki sicer trenutno ni edini ponudnik ogleda filma iz udobja lastnega avtomobila pri nas, je pa po dveh uspešnih sezonah gotovo med najbolj uigranimi in gledalcu zagotavlja tudi najbolj celostno izkušnjo, si je vstopnico možno zagotoviti na tri načine, od katerih je spletni nakup seveda najbolj v skladu s trenutnimi smernicami socialnega distanciranja. Tudi ob prihodu na prizorišče, ki je precej prikladno na parkirišču enega ljubljanskih trgovskih centrov, vse poteka kar se da brezstično – gledalca v slogu ameriškega zlatega obdobja tovrstnih kinov kar skozi avtomobilsko okno sprejmejo in na parkirno mesto usmerijo mične gospodične na kotalkah, ki po začetku filmske projekcije skrbijo tudi za dostavo telefonsko ali elektronsko vnaprej naročene jedače in pijače. Vse torej poteka precej brezmadežno, razen seveda morebitnega obiska sanitarij, nad katerimi pa skrbno bdijo organizatorji in jih po vsaki uporabi tudi razkužijo. Gledalcem tako ne preostane drugega, kot da radijsko postajo nastavijo na določeno frekvenco, se udobno namestijo in skozi vetrobransko okno gledajo na filmsko platno.

Prav to, da vizualni dražljaji prihajajo od daleč, slišni pa iz neposredne bližine zvočnikov, je za nevajenega gledalca sprva nekoliko nenavaden občutek, a po nekaj minutah se na ta spoj navadimo, in razen morda kakšni neprevidno prižgani avtomobilski žarometi, filmske izkušnje ne zmoti nič več. Bolj pogumni gledalci so si sinočnji film Dežela la la ogledali celo iz streh svojih avtomobilov, a so bili zato vsekakor prikrajšani za možnost glasnega petja znanih glasbenih komadov iz filma, ki ga sicer omogoča avtomobilsko zavetje.

Drive-in kino, ki bi mu v slogu »kave za na pot« po slovensko morda lahko rekli »zapelji se v kino«, malo manj romantično pa seveda kar »kino iz avtomobila«, je vsekakor zanimiva, varna in sodeč po sinočnji obiskanosti tudi zelo zaželena filmska izkušnja, a tistega pravega skupinskega duha, ki prežema gledalce v zatemnjeni kinodvorani, vseeno ne more pričarati. Lahko pa v avtu poješ in komentiraš precej bolj na glas.


24.06.2017

Mediteran: Rimski oratorij, 68. oddaja

Osrednje mesto v oseminšestdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere namenjamo rimskemu oratoriju, novi slogovni in glasbeni zvrsti, ki je očiščena scenskih in igralskih prvin privzela ime po kraju prve uprizoritve, oratoriju v rimski cerkvi Santa Maria in Vallicella. Največji mojster te zvrsti je bil prav gotovo Giacomo Carissimi z oratorijem Jefte, pomembni ustvarjalci pa so bili tudi Alessandro Stradella, Alessandro Scarlatti in Emilio de’ Cavalieri. Na sporedu bodo še dve instrumentalni skladbi Girolama Frescobaldija in Georga Friedricha Händla ter odlomki iz sakralnih del Josquina des Preza, Orlanda di Lassa in Orazia Benevolija.


20.06.2017

Carpe artem 6-Prepričljive laži-SSKK 20.6.17

Predstavili bomo posnetke 6. koncerta cikla Carpe Artem, ki ga prireja društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor. Na šestem koncertu z naslovom Prepričljive laži so prvič izvedli naročeno novo delo slovenske skladateljice Nane Forte, ki je o skladbi tudi spregovorila, deli ruskih skladateljev: Kvintet za klavir in pihala Nikolaja Rimskega-Korsakova in Septet Igorja Stravinskega ter skladbo Lies You Can Believe In / Laži, v katere lahko verjameš za godalni trio sodobne ameriške skladateljice Missy Mazzoli.


17.06.2017

Mediteran: Dragulji rimske sakralne glasbe, 67. oddaja

Pred nami je sedeminšestdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Nahajamo v Rimu, ki v našem ciklu oddaj zavzema posebno mesto. Prejšnja oddaja je bila v znamenju glasbe in poezije starega Rima, tokrat pa se bomo odpravili na prvi pravi potep po Večnem mestu in obiskali nekaj znamenitih cerkva. Rdeča nit današnje oddaje je rimska sakralna glasba. Slišali bomo srednjeveška napeva in umetelne vokalne mojstrovine Feliceja Aneria, Giovannija Pierluigija da Palestrine, Giovannija Marie Nanina in Gregoria Allegrija. Na sporedu bo še glasba Giuseppa Demachija, Franza Liszta in Hansa Pfitznerja.


10.06.2017

Mediteran: Glasba in poezija starega Rima, 66. oddaja

V šestinšestdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere se bomo najprej posvetili prastarim glasbenim primerom, nastalim na širšem območju Rima. Podrobneje bomo predstavili nekaj antičnih rimskih glasbil, kot jih je definiral milanski skladatelj in eksperimentalni paleoorganolog Walter Maioli, nato pa bomo slišali še nekaj izbranih odlomkov latinskih pesniških besedil v uglasbitvah Josquina Despreza, Marbriana de Orta, Jacobusa Gallusa in Carla Orffa. Na sporedu bo še glasba Henryja Purcella in Carla Dittersa von Dittersdorfa.


03.06.2017

Mediteran: Antični Rim na opernih odrih, 65. oddaja

V petinšestdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere bomo podrobneje predstavili podobe antičnega Rima na opernih odrih. Odkrivali bomo baročne operne zgodbe o Popeji in Neronu, Agripini, Titu Manliju, Scipionu na Španskem, diktatorju Luciju Papiriju, Arminiju in mnogih drugih. Na sporedu bo glasba Claudia Monteverdija, Georga Friedricha Händla, Antonia Vivaldija, Antonia Caldare, Johanna Adolpha Hasseja, Carla Heinricha Grauna, Christopha Willibalda Glucka in Nicola Porpore.


27.05.2017

Mediteran: Barvita Sardinija in legenda o Romulu in Remu, 64. oddaja

Prvi del 64. oddaje iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere se bomo zadržali na Sardiniji. Poslušali bomo barvite opise sardinske narave in otoške dediščine, kot sta jo opisala Primo Levi in Roberto Giardina. V nadaljevanju bomo odpluli v Civitavecchio, antično pristanišče, ki ga je ustanovil cesar Trajan in obudili nekaj mitoloških legend o nastanku Rima. Med njimi je tudi legenda o Romulu in Remu, slišali pa boste še odlomka iz Vergilove Eneide. Na sporedu bo glasba, pod katero so se podpisali Ennio Porrino, Giovanna Marini, Carl Friedrich Zelter, Domenico Cimarosa, Giuseppe Sarti, Gaetano Latilla, Josef Mysliveček in Johann Adolph Hasse.


20.05.2017

Mediteran: Skrivnostna Korzika, 63. oddaja

Pred nami je triinšestdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Potem, ko smo se prejšnji teden za dlje časa ustavili na Elbi, bomo večji del današnje oddaje namenili še enemu otoku – Korziki. Obiskali bomo Bastio, Napoleonovo rojstno mesto Ajaccio in druge pomembnejše otoške kraje. Predstavili bomo tudi ozadje osemletnega korziškega izgnanstva rimskega dramatika in filozofa Seneke, v zadnjem delu oddaje pa bomo odpluli na Sardinijo. Oddajo bodo prepletali glasbeni odlomki Pietra Nardinija, Jeana-Françoisa Le Sueurja, Giovannija Paisiella, Nicolasa Rozeja, Claudija Monteverdija, Clauda Debussyja in Osvalda Golijova.


13.05.2017

Mediteran: Livorno in Elba, 62. oddaja

Na vrsti je dvainšestdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo predstavili glasbo nekaterih pisanskih skladateljev, danes pa se bomo dokončno poslovili od Pise in najprej obiskali posestvo San Rossore na obrobju Pise, kjer sta se poleti 1839 mudila Franz Liszt in Marie d’Agoult. Nato se bomo odpravili v Livorno, mesto Pietra Mascagnija in opernega reformatorja Ranierija de’ Calzabigija, od tam pa v Portoferraio na Elbi, otoku prvega italijanskega skladatelja operet Giuseppa Petrija.


06.05.2017

Mediteran: Pisa - priča burne preteklosti, 61. oddaja

Na vrsti je enainšestdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo obiskali Viareggio in Piso, kjer se bomo zadržali tudi danes. Na sporedu bo namreč glasba pisanskih skladateljev, podrobneje pa bomo predstavili zgodbo o mukah grofa Ugolina della Gherardesca, ki je skupaj s sinovoma in nečakoma umrl v stolpu lakote. Zgodbo je upodobil Dante v triintridesetem spevu Pekla, navdihnila pa je tudi številne skladatelje, kot so Francesco Morlacchi, Gaetano Donizzeti in Robert Marsh. Slišali boste tudi dela, pod katera so se podpisali Giuseppe Guami, Azzolino della Ciaja, Francesco Corteccia, Mattio Rampollini, Antonio Brunelli, Giuseppe Cristiano Lidarti, Filippo Maria Gherardeschi in Giuseppe Gherardeschi.


29.04.2017

Mediteran: Viareggio in Pisa, 60. oddaja

Pred nami je šestdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo se pomudili v Rapallu in Zalivu pesnikov, danes pa bomo naše potovanje nadaljevali v tirenskem obmorskem letovišču Viareggiu in nekoč cvetočemu zgodovinskemu mestu Pisi. V Viareggiu sta nekaj časa živela dva imenitna operna skladatelja Giovanni Pacini in Giacomo Puccini, Pisa pa je rojstni kraj izjemno nadarjene in izobražene družine Galilei. Slišali boste tudi glasbo Roberta Schumanna, Franza Liszta, Guillauma Dufaya in Iannisa Xenakisa.


22.04.2017

Mediteran: Zaliv pesnikov, 59. oddaja

Na vrsti je devetinpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo izpostavili nekaj umetnikov, ki so živeli ali letovali v Genovi, danes pa bomo dokončno zapustili to ligursko metropolo in se odpravili naprej proti Zalivu pesnikov. Obiskali bomo Rapallo, kjer je dvajset let živel ameriški pesnik in skladateljski samouk Ezra Pound, ter La Spezio – v tamkajšnjem gostišču je Richard Wagner dobil navdih za glasbo Renskega zlata. Poleg Poundove in Wagnerjeve glasbe bomo predvajali še dela Tiborja Serlyja, Hectorja Berlioza, Ottorina Respighija in Hansa Wernerja Henzeja, slišali pa boste tudi pesmi Françoisa Villona in Percyja Byssheja Shelleya.


20.04.2017

Carte artem 5

Na 5. komornem koncertu Carpe artem, ki je bil 30. marca 2017 v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor, so nastopili pihalci in godalci, gostje: oboist Dario Golčić, solist oboist simfoničnega orkestra hrvaške radiotelevizije, pianist Miha Haas, in violist Nejc Mikolič, član simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, ter člani simfoničnega orkestra SNG Maribor: koncertna mojstrica, violinistka Oksana Pečeny Dolenc, klarinetist Lovro Turin, violončelist Gorazd Strlič in kontrabasist Uroš Lečnik. Koncertni spored so v prvem delu posvetili izvedbi Tria v B-duru, op. 11, za klarinet, violončelo in klavir, Ludwiga van Beethovna in delu Fantasy Quartet za oboo, violino, violo in violončelo Ernesta Johna Moerana. V drugem delu so izvedli Radosti za oboo, violo in klavir Igorja Krivokapiča, nato pa Kvintet op. 39 za oboo, klarinet, violino, violo in kontrabas, op. 39, Sergeja Prokofjeva.


20.04.2017

Carte artem 5

Na 5. komornem koncertu Carpe artem, ki je bil 30. marca 2017 v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor, so nastopili pihalci in godalci, gostje: oboist Dario Golčić, solist oboist simfoničnega orkestra hrvaške radiotelevizije, pianist Miha Haas, in violist Nejc Mikolič, član simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, ter člani simfoničnega orkestra SNG Maribor: koncertna mojstrica, violinistka Oksana Pečeny Dolenc, klarinetist Lovro Turin, violončelist Gorazd Strlič in kontrabasist Uroš Lečnik. Koncertni spored so v prvem delu posvetili izvedbi Tria v B-duru, op. 11, za klarinet, violončelo in klavir, Ludwiga van Beethovna in delu Fantasy Quartet za oboo, violino, violo in violončelo Ernesta Johna Moerana. V drugem delu so izvedli Radosti za oboo, violo in klavir Igorja Krivokapiča, nato pa Kvintet op. 39 za oboo, klarinet, violino, violo in kontrabas, op. 39, Sergeja Prokofjeva.


15.04.2017

Mediteran: Slavna imena Genove, 58. oddaja

Pred nami je oseminpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo se odpravili na krajši obhod po genovskih gledališčih in predstavili Krištofa Kolumba, ki naj bi bil po nekaterih virih rojen v tem ligurskem središču, kjer se bomo zadržali tudi danes. Raziskali bomo bogato zgodovino mesta in izpostavili nekaj vidnih umetnikov, ki so živeli ali letovali v Genovi. To so bili pesnika Eugenio Montale in William Butler Yeats, kantavtor Fabrizio De André, ter skladatelji Edward Elgar, Luigi Nono, Benjamin Britten in Jean Sibelius. Slišali boste tudi glasbo Bernardina Borlasce, Domenica Guaccera, Giulia Caccinija in Friedricha Nietzscheja.


08.04.2017

Mediteran: Genovska gledališča in Krištof Kolumb, 57. oddaja

Na vrsti je sedeminpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Preteklo oddajo smo v celoti posvetili violinskemu virtuozu in skladatelju Niccoloju Paganiniju, ki bo zaznamoval tudi uvodne minute današnje oddaje. Nato se bomo odpravili na kratek obhod po genovskih gledališčih, predstavili Krištofa Kolumba, ki naj bi se po nekaterih virih rodil v Genovi in oddajo sklenili z odlomkom iz opere Simon Boccanegra Giuseppa Verdija. Na sporedu bo še glasba Franza Leharja, Francesca Gnecca, Alberta Franchettija, Juana Pereza Bocanegre, Jacquesa Offenbacha in Philipa Glassa.


01.04.2017

Mediteran: Paganini - vražji violinist, 56. oddaja

Pred nami je šestinpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Še vedno smo v Genovi, glavnem mestu severozahodne italijanske pokrajine Ligurije. Današnjo oddajo bomo v celoti posvetili v tem mestu rojenemu violinskemu virtuozu in skladatelju Niccoloju Paganiniju, ki je zapustil bogat opus izjemno zahtevnih del za violino ter se s svojim igranjem in pojavo povzdignil skoraj v mit. Poleg njegove glasbe bodo na sporedu tudi dela Franza Liszta, Johannesa Brahmsa, Frédérica Chopina, Roberta Schumanna, Alfreda Šnitkeja in Camilla Sivorija, ki so našli ustvarjalni navdih v Paganinijevih skladbah.


25.03.2017

Mediteran: Slikovita in ponosna Genova, 55. oddaja

Na vrsti je petinpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnjo oddajo smo v celoti posvetili ustvarjalnosti Luciana Beria, danes pa se bomo zadržali v Genovi. Slišali bomo, kako je to pristaniško mesto doživel avtor oddaje Carlo de Incontrera in predvajali dela skladateljev, ki so vsaj del življenja preživeli v tem slikovitem italijanskem mestu. Na sporedu bo glasba Franchinusa Gaffuriusa, Vincenza Ruffa, Sebastiana Feste, Gaspara Fiorina, Simoneja Molinara, Michelangela Rossija, Alessandra Stradelle in drugih.


18.03.2017

Mediteran: Ligurija - dežela Luciana Beria, 54. oddaja

Pred nami je štiriinpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo se pomudili v Nici, glasbenem središču Azurne obale, danes pa bomo prečkali francosko-italijansko mejo in obiskali nekaj ligurskih mest na severozahodni obali Italije: Ventimiglio, Bordighero, San Remo in Oneglio – rojstno mesto Luciana Beria, glasbenega velikana 20. stoletja, ki mu je posvečena tokratna oddaja. V njej boste slišali odlomke iz nekaterih Beriovih del, kot so opera Kralj posluša, Laborintus II, Sekvenca III za glas solo in Ljudske pesmi, na sporedu pa bo tudi glasba Ambroisa Thomasa in Sergia Liberovicija.


11.03.2017

Mediteran: Nica - glasbeno središče Azurne obale, 53.oddaja

Pred nami je triinpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo potovali skozi nekaj znamenitih krajev Azurne obale, današnjo oddajo pa v celoti namenjamo Nici – glavnemu mestu Azurne obale. Najprej bomo obiskali slikarsko fundacijo Maeght v kraju Saint-Paul de Vence v predmestju Nice, nato pa bomo izvedeli še, kako so z Nico povezani skladatelji Hector Berlioz, Peter Iljič Čajkovski, Jacques Fromental Halévy, Georgij Sviridov, Igor Stravinski in Cécile Chaminade.


04.03.2017

Mediteran: Na Azurni obali, 52. oddaja

Na vrsti je dvainpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo pripotovali v Marseille, od koder se tokrat bomo podali naprej proti številnim letoviškim mestom Azurne obale: Hyeresu, Saint-Tropezu, Mouginsu, Antibesu in filmski meki Cannesu. Na sporedu bo glasba, pod katero so se podpisali Lucien Guerinel, Maurice Ohana, Louis Durey, Benjamin Godard, Germaine Tailleferre, Pierre Boulez, Claude Debussy in Ernest Chausson.


Stran 105 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov