Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ali bo Ministrstvo za kulturo zaustavilo Pečečnikov projekt prenove Plečnikovega stadiona?

23.05.2020

Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo

Poskušamo storiti vse, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc.

Potem ko se je zdelo, da je po dvanajstih letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečečnik, odprta, zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil.

Ali bomo tudi v Sloveniji priča protestom podobno kot pred dnevi v Tirani ob rušenju Nacionalnega gledališča Albanije? Tudi to je organizacija Europa Nostra, tako kot Plečnikov stadion za Bežigradom, uvrstila na seznam sedmih najbolj ogroženih spomenikov in dediščinskih območij v Evropi za leto 2020. Vzporednic je veliko, od časa nastanka obeh objektov, načrtov vlagateljev, do kupoprodajne pogodbe, je v imenu predlagatelja seje poudarila Nataša Sukič iz poslanske skupine Levica.

V nadaljevanju je imelo krog 15 strokovnjakov in predstavnikov osrednjih ustanov s področja varovanja kulturne dediščine in arhitekture v Državnem zboru podobno sporočilo. Projekt Bežigrajski športni park bo vseboval le nekaj odstotkov Plečnikovega stadiona, zato to ne bo njegova prenova, ampak pozidava in uničenje. Prof. dr. Aleš Vodopivec s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani v 50 letih dela še ni videl takšnega poenotenja stroke.

Pa vendar je Zavod za varstvo kulturne dediščine prižgal projektu zeleno luč. Ali se je zavod znašel v protislovju? Medtem ko prof. dr. Matej Klemenčič, predsednik strokovnega sveta Zavoda za varstvo kulturne dediščine, projektu Bežigrajski športni park nasprotuje, ker je v nasprotju z nekaterimi členi odloka in varstvenega režima za spomenik, generalni konservator Zavoda za varstvo kulturen dediščine dr. Robert Peskar zatrjuje, da projektu niso mogli prižgati rdeče luči, ker so mu ravno predpisi naklonjeni.

Na potezi je zdaj država, da spremeni predpise, odkupi stadion ali ponudi drugo zemljišče. Ljubljanska občina projekt podpira. Na ministrstvu za kulturo preučujejo vse možnosti, da se izvede resnično obnovo ne pa novogradnjo, je povedala državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc.

Investitor projekta Bežigrajski športni park, ki je trenutno v postopku pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja, vodi Jure Leben, bivši minister za okolje in prostor. Povedal je, da sodelujejo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in izrazil naklonjenost nadaljevanju dialoga.

Če se bo dialog med nasprotujočimi stranmi res odvil, pa bo to velikanski preboj po več kot desetletju nedialoga. Joc Pečečnik je za našo oddajo Kulturna panorama v začetku aprila povedal, da v spomenike ne vlaga, je pa Plečnikov stadion, če ga kdo želi obnoviti v izvorni obliki, na prodaj.

Odbor za kulturo je sprejel sklep koalicije, da se je odbor seznanil s problematiko dediščine Plečnikovega stadiona v Ljubljani in podpira prizadevanja za ohranitev vrednot, zaradi katerih je bil Plečnikov stadion razglašen za kulturni spomenika državnega pomena. Ministrstvo za kulturo je pozval, da prepreči propadanje ali izgubo vrednost vseh spomeniških del Jožeta Plečnika. Bolj zavezujoče sklepe Levice, ki predlagajo odkup stadiona ali zamenjavo zemljišča, njegovo zaščito v integralnem smislu in obnovo v celoti, pa odbor ni podprl.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Ali bo Ministrstvo za kulturo zaustavilo Pečečnikov projekt prenove Plečnikovega stadiona?

23.05.2020

Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo

Poskušamo storiti vse, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc.

Potem ko se je zdelo, da je po dvanajstih letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečečnik, odprta, zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil.

Ali bomo tudi v Sloveniji priča protestom podobno kot pred dnevi v Tirani ob rušenju Nacionalnega gledališča Albanije? Tudi to je organizacija Europa Nostra, tako kot Plečnikov stadion za Bežigradom, uvrstila na seznam sedmih najbolj ogroženih spomenikov in dediščinskih območij v Evropi za leto 2020. Vzporednic je veliko, od časa nastanka obeh objektov, načrtov vlagateljev, do kupoprodajne pogodbe, je v imenu predlagatelja seje poudarila Nataša Sukič iz poslanske skupine Levica.

V nadaljevanju je imelo krog 15 strokovnjakov in predstavnikov osrednjih ustanov s področja varovanja kulturne dediščine in arhitekture v Državnem zboru podobno sporočilo. Projekt Bežigrajski športni park bo vseboval le nekaj odstotkov Plečnikovega stadiona, zato to ne bo njegova prenova, ampak pozidava in uničenje. Prof. dr. Aleš Vodopivec s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani v 50 letih dela še ni videl takšnega poenotenja stroke.

Pa vendar je Zavod za varstvo kulturne dediščine prižgal projektu zeleno luč. Ali se je zavod znašel v protislovju? Medtem ko prof. dr. Matej Klemenčič, predsednik strokovnega sveta Zavoda za varstvo kulturne dediščine, projektu Bežigrajski športni park nasprotuje, ker je v nasprotju z nekaterimi členi odloka in varstvenega režima za spomenik, generalni konservator Zavoda za varstvo kulturen dediščine dr. Robert Peskar zatrjuje, da projektu niso mogli prižgati rdeče luči, ker so mu ravno predpisi naklonjeni.

Na potezi je zdaj država, da spremeni predpise, odkupi stadion ali ponudi drugo zemljišče. Ljubljanska občina projekt podpira. Na ministrstvu za kulturo preučujejo vse možnosti, da se izvede resnično obnovo ne pa novogradnjo, je povedala državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc.

Investitor projekta Bežigrajski športni park, ki je trenutno v postopku pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja, vodi Jure Leben, bivši minister za okolje in prostor. Povedal je, da sodelujejo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in izrazil naklonjenost nadaljevanju dialoga.

Če se bo dialog med nasprotujočimi stranmi res odvil, pa bo to velikanski preboj po več kot desetletju nedialoga. Joc Pečečnik je za našo oddajo Kulturna panorama v začetku aprila povedal, da v spomenike ne vlaga, je pa Plečnikov stadion, če ga kdo želi obnoviti v izvorni obliki, na prodaj.

Odbor za kulturo je sprejel sklep koalicije, da se je odbor seznanil s problematiko dediščine Plečnikovega stadiona v Ljubljani in podpira prizadevanja za ohranitev vrednot, zaradi katerih je bil Plečnikov stadion razglašen za kulturni spomenika državnega pomena. Ministrstvo za kulturo je pozval, da prepreči propadanje ali izgubo vrednost vseh spomeniških del Jožeta Plečnika. Bolj zavezujoče sklepe Levice, ki predlagajo odkup stadiona ali zamenjavo zemljišča, njegovo zaščito v integralnem smislu in obnovo v celoti, pa odbor ni podprl.


14.07.2020

Tanja Prušnik: C-unst masken in sledi_spuren

Primer za to, kako se umetnost neposredno odziva na čas oziroma iz njega črpa tudi svojo materialnost, lahko opazujemo na razstavi C-unst masken in sledi_spuren. Avtorica razstave je Tanja Prušnik, avstrijska vizualna umetnica slovenskega rodu, razstava pa je na ogled v cerkvici Sv. Petra na Tartinijevem trgu v Piranu. Umetnica Tanja Prušnik je v obdobju, ki smo ga preživeli to pomlad, izdelala serijo unikatnih umetniških mask, ki jih razstavlja v muzejskih vitrinah. Postavitev na razstavi v sakralnem prostoru piranske cerkvice je dvodelna. Delo C-unst masken je umeščeno znotraj kontinuiranega projekta sledi_spuren, ki ga Tanja Prušnik ustvarja že več let, z njim pa premišljuje, kakšno sled, kakšne vsebine človek pusti za seboj potem, ko s tega sveta fizično odide. Razstava umetniških mask je bila prvič postavljena konec maja v galeriji Šikoronja v Rožku na Avstrijskem Koroškem, trenutno pa so, poleg piranske postavitve, C-unst masken na ogled še v Mestni galeriji v Celovcu in v Urban art galeriji na Dunaju. V Piranu bo razstava na ogled do 10. avgusta. Prispevek Petre Tanko.


13.07.2020

Gledališka sezona 2020/21, 2.del

Napovedi prihajajoče gledališke sezone v slovenskih repertoarnih gledališčih. V drugi oddaji smo se posvetili mestnim in drugim javnim gledališkim inštitucijam v Sloveniji in oddajo sklenili s pogledom v Slovensko stalno gledališče Trst. Med omenjenimi so, poleg MGL in SSG še: Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Slovensko mladinsko gledališče, Mini teater in Gledališče Koper. vir foto: sng-mb.si (izsek)


13.07.2020

Veronika Šoster, Stritarjeva nagrajenka

V petek so v Rogaški Slatini v okviru 17. festivala Pranger, namenjenega refleksiji in prevodu poezije, podelili Stritarjevo nagrado za najobetavnejšega mladega literarnega kritika oziroma kritičarko. Nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, je prejela Veronika Šoster.


13.07.2020

Priča požiga Narodnega doma v Trstu

Na današnji dan mineva sto let od požiga Narodnega doma v Trstu. Edina živa priča tega okrutnega dogodka, ki zaznamuje začetek fašistične dobe in z njo izgubo jezika, slovenske samobitnosti in dostojanstva, je skoraj sto sedemletni pisatelj Boris Pahor, ki je po vseh krivicah 20. stoletja, ki so jih doživeli Slovenci, postal kot pisatelj in človek pričevalec svojega časa in neumorni iskalec resnice. Foto: RTV Slovenija


13.07.2020

Lirični utrinek - Srečko Kosovel: Italijanska kultura

Srečko Kosovel: Italijanska kultura Slovenski Narodni dom v Trstu 1920. Delavski dom v Trstu 1920. Žitna polja v Istri gorijo. Fašisti groze ob volitvah. Srce postaja odporno kot kamen. Ali bodo še goreli slovenski delavski domovi? Stara ženica umira v molitvah. Slovenstvo je progresiven faktor. Človečanstvo je progresiven faktor. Človečansko slovenstvo: sinteza razvoja. Gandhi, Gandhi, Gandhi! Edinost gori, gori, naš narod duši, duši.


11.07.2020

Gledališka sezona 2020/2021 v slovenskih repertoarnih gledališčih, 1.del

Vabimo vas, da prisluhnete prvemu delu napovedi gledališke sezone 2020/21 v slovenskih repertoarnih gledališčih. Poslušali bomo predstavitve repertoarjev SNG Drama Ljubljana, SNG Drama Maribor, SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Opera in balet Maribor, SNG Nova gorica ter Lutkovnega gledališča Ljubljana in Lutkovnega gledališča Maribor.


10.07.2020

Kaos

Vsebine Programa Ars


09.07.2020

Mirko Bratuša

Vsebine Programa Ars


09.07.2020

Seminar slovenskega jezika

Vsebine Programa Ars


09.07.2020

Narodni dom vodnik

Vsebine Programa Ars


09.07.2020

Stojan Kerbler

Vsebine Programa Ars


08.07.2020

Častno gostovanje v Frankfurtu prestavljeno za eno leto

Častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu je za slovensko knjigotrštvo dogodek desetletja. Zaradi posledic pandemije bo gostovanje prestavljeno za eno leto, na leto 2023, ker je Kanada, letošnja častna gostja sejma, zaprosila za premik svojega gostovanja. Pri Javni agenciji za knjigo so bili pripravljeni na to odločitev. Zamaknitev se je napovedovala, pri agenciji pa so bili še posebej pozorni, ker je črpanje štirih milijonov evropskih sredstev vezano na obdobje finančne perspektive, ki se izteče ravno leta 2022. Po neformalnih zagotovilih se bodo sredstva lahko črpala tudi pozneje. Med pozitivnimi posledicami zamika častnega gostovanja je več časa za ta zahteven projekt, za prevod slovenskih del v nemški jezik in njihovo promocijo. Še zlasti pa tudi zaradi častnega gostovanja na Bolonjskem sejmu otroške in mladinske književnosti, ki bo leta 2022. Če se sejem v Frankfurtu ne bi zamaknil, bi imela Slovenija dve častni gostovanji v enem letu, kar bi bilo prezahtevno. Sejem v Bologni je sicer letos odpadel, v Frankfurtu pa načrtujejo, da ga bodo izvedli. Vendar z občutno manj udeleženci. Predvidevajo, da jih bo glede na pretekla leta le tretjina. Med njimi bo tudi Slovenija, ki pa se bo oktobra na nacionalni stojnici predstavila celo z največ založniki doslej.


07.07.2020

Kibla

Vsebine Programa Ars


07.07.2020

Nekrolog Ennio Morricone

Vsebine Programa Ars


07.07.2020

Festival Pranger

Vsebine Programa Ars


04.07.2020

Glasba povezuje: Zamejski pisatelj Boris Pahor, pričevalec fašističnega nasilja nad Slovenci v Italiji

Julija 1920 je v središču Trsta zagorel Narodni dom. Požig srca in ponosa slovenske narodne skupnosti v Trstu se je zasidral v vseslovenski kolektivni spomin. Ognjeni zublji so naznanjali začetek črnega obdobja fašističnega nasilja in raznarodovanja, ki je sledilo v naslednjih letih in desetletjih. Ob 100. obletnici požiga in ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini v Italiji smo v oddajo povabili enega najbolj znanih slovenskih pisateljev, gospoda Borisa Pahorja. Doživel je požig narodnega doma v Trstu, fašistično preganjanje Slovencev. "Požar se je videlo daleč naokoli. Igrali smo se zunaj, z drugimi dečki in deklicami, ko smo zagledali dim in izvedeli, da gori kulturni dom Slovencev. Stekel sem domov. Tam je bila štiriletna sestra, mama je jokala, žalostna zaradi požiga. S sestro sva odšla do vogala kavarne, kjer sva se ustavila in gledala Narodni dom pred sabo. Tam sva bila kakšno uro ali več, dokler ni prišel po naju oče in naju oštel, ker sva mamo pustila samo," se tega tragičnega dne za Slovence spominja 106 letni slovenski pisatelj Boris Pahor. In dodaja: »…Požar je bil zame hud prizor. V Narodnem domu je bil sedež vsega, kar se je dogajalo lepega, za otroke tudi prireditve in darila ob Miklavžu ali božiču, v domu je bilo gledališče in spominjam se, da sem gledal Jurčiča v tem gledališču, je še opisal danes Boris Pahor. "Ob požigu sem doživel nekaj, kar je bilo podobno, bi rekli zdaj, koncu sveta. Zdelo se mi je, da se je okoli mene vse začelo podirati." Poleg fašističnega preganja je pisatelj na svoji koži občutil tudi nacistično nasilje, ko je bil med drugo svetovno vojno v več koncentracijskih taboriščih. Boris Pahor, ki velja za enega od največkrat prevajanih slovenskih pisateljev, bo z nami delil spomine na slovensko petje pod fašizmom. Prebirali bomo njegovo novelo Rože za gobavca, v kateri Pahor tenkočutno opiše kruto mučenje slovenskega skladatelja Lojzeta Bratuža. Novelo bo prebral mlad dramski igralec, Tržačan Matija Rupel. Na fotografiji pisatelj Borut Pahor (foto:BoBo)


04.07.2020

Glasba povezuje: biologinja dr. Maja Derlink

»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene.« To je misel, ki jo je v času epidemije, ko smo snovali oddajo, zapisala dr. Maja Derlink z Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Dr. Maja Derlink bo naša gostja v studiu, predstavila bo raziskovalne projekte, v katerih sodeluje, spregovorila pa bo tudi o čisto bioloških funkcijah zvoka, ki delujejo tudi same zase, ne nujno samo zaradi kulture. Ali kot je povedala dr. Maja Derlink: »Živali pojejo že od nekdaj.« Na fotografiji: biologinja dr. Maja Derlink (osebni arhiv)


Stran 77 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov