Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kaj bo prinesel sestanek med Pečečnikom in Simonitijem?

28.05.2020

Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, ki naj bi v celoti stal 240 milijonov.

Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park.

Vasko Simoniti je od vseh ministrov za kulturo največji nasprotnik projekta Bežigrajski športni park. Leta 2008 je odpravil prvo soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, leta 2005 pa se je podpisal pod začasni akt o razglasitvi Plečnikovega stadiona za spomenik državnega pomena. Ravno zdaj, ko je projekt v zadnjem delu pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja, je Vasko Simoniti spet minister za kulturo. Veliko vprašanje pa je, kaj sploh lahko v zdajšnjem položaju naredi. Med skrajnimi rešitvami se omenja tudi razlastitev investitorja, vendar to spremljajo finančne posledice, medtem pa projekt podpira minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki je tudi podpredsednik vlade, prav tako je zagotovljena podpora župana mesta Ljubljane Zorana Jankovića.

Projekt Bežigrajski športni park naj bi bil vreden 240 milijonov, obnova Plečnikovega stadiona v izvorni obliki pa naj bi stala 3 milijone. Razlike med obema pristopoma so očitne in pravzaprav nezdružljive. Ali je torej sploh mogoča alternativa? Joc Pečečnik je povedal, da ga obnove spomenikov ne zanimajo, stadion pa je naprodaj, če bi ga kdo želel odkupiti. In njegova cena? Ta je po besedah vlagatelja večmilijonska in glede na finančne zmožnosti ministrstvo za kulturo tega denarja skoraj gotovo nima. Ali lahko Pečečniku ponudi drugo alternativo, ali lahko v tej stopnji še ustavi postopek? Na ministrstvu iščejo vse pravne možnosti. Vendar tudi če bodo našli rešitev in vse skupaj vrnili v vnovično odločanje, lahko vlagatelj čaka na prihod novega ministra, ki mu ne bi v tolikšni meri nasprotoval. Čaka že skoraj desetletje in pol in verjetno je pripravljen še naprej vztrajati. Bodo pa vztrajni tudi drugi nasprotniki projekta, ki jim je uspelo, da je mednarodna organizacija Europa Nostra Plečnikov stadion uvrstila med najbolj ogrožene spomenike v Evropi v letošnjem letu prav zaradi napovedane prenove v okviru projekta Bežigrajski športni park. Tudi ta organizacija je napovedala, da se bo sešla z vlagateljem in odločevalci v Sloveniji. V prihodnje lahko na projekt pričakujemo tudi še množico ugovorov stroke, ki se je zbrala na pretekli seji Odbora za kulturo v Državnem zboru.

Ključna vprašanja, ki bodo odločila pogajanja, pa so, ali se v projektu Bežigrajski športni park lahko zbere 240 milijonov, koliko denarja ima Joc Pečečnik in ali mu kdo lahko ponudi sprejemljiv umik iz napovedane prenove.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Kaj bo prinesel sestanek med Pečečnikom in Simonitijem?

28.05.2020

Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, ki naj bi v celoti stal 240 milijonov.

Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park.

Vasko Simoniti je od vseh ministrov za kulturo največji nasprotnik projekta Bežigrajski športni park. Leta 2008 je odpravil prvo soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, leta 2005 pa se je podpisal pod začasni akt o razglasitvi Plečnikovega stadiona za spomenik državnega pomena. Ravno zdaj, ko je projekt v zadnjem delu pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja, je Vasko Simoniti spet minister za kulturo. Veliko vprašanje pa je, kaj sploh lahko v zdajšnjem položaju naredi. Med skrajnimi rešitvami se omenja tudi razlastitev investitorja, vendar to spremljajo finančne posledice, medtem pa projekt podpira minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki je tudi podpredsednik vlade, prav tako je zagotovljena podpora župana mesta Ljubljane Zorana Jankovića.

Projekt Bežigrajski športni park naj bi bil vreden 240 milijonov, obnova Plečnikovega stadiona v izvorni obliki pa naj bi stala 3 milijone. Razlike med obema pristopoma so očitne in pravzaprav nezdružljive. Ali je torej sploh mogoča alternativa? Joc Pečečnik je povedal, da ga obnove spomenikov ne zanimajo, stadion pa je naprodaj, če bi ga kdo želel odkupiti. In njegova cena? Ta je po besedah vlagatelja večmilijonska in glede na finančne zmožnosti ministrstvo za kulturo tega denarja skoraj gotovo nima. Ali lahko Pečečniku ponudi drugo alternativo, ali lahko v tej stopnji še ustavi postopek? Na ministrstvu iščejo vse pravne možnosti. Vendar tudi če bodo našli rešitev in vse skupaj vrnili v vnovično odločanje, lahko vlagatelj čaka na prihod novega ministra, ki mu ne bi v tolikšni meri nasprotoval. Čaka že skoraj desetletje in pol in verjetno je pripravljen še naprej vztrajati. Bodo pa vztrajni tudi drugi nasprotniki projekta, ki jim je uspelo, da je mednarodna organizacija Europa Nostra Plečnikov stadion uvrstila med najbolj ogrožene spomenike v Evropi v letošnjem letu prav zaradi napovedane prenove v okviru projekta Bežigrajski športni park. Tudi ta organizacija je napovedala, da se bo sešla z vlagateljem in odločevalci v Sloveniji. V prihodnje lahko na projekt pričakujemo tudi še množico ugovorov stroke, ki se je zbrala na pretekli seji Odbora za kulturo v Državnem zboru.

Ključna vprašanja, ki bodo odločila pogajanja, pa so, ali se v projektu Bežigrajski športni park lahko zbere 240 milijonov, koliko denarja ima Joc Pečečnik in ali mu kdo lahko ponudi sprejemljiv umik iz napovedane prenove.


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov