Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kaj bo prinesel sestanek med Pečečnikom in Simonitijem?

28.05.2020

Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, ki naj bi v celoti stal 240 milijonov.

Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park.

Vasko Simoniti je od vseh ministrov za kulturo največji nasprotnik projekta Bežigrajski športni park. Leta 2008 je odpravil prvo soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, leta 2005 pa se je podpisal pod začasni akt o razglasitvi Plečnikovega stadiona za spomenik državnega pomena. Ravno zdaj, ko je projekt v zadnjem delu pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja, je Vasko Simoniti spet minister za kulturo. Veliko vprašanje pa je, kaj sploh lahko v zdajšnjem položaju naredi. Med skrajnimi rešitvami se omenja tudi razlastitev investitorja, vendar to spremljajo finančne posledice, medtem pa projekt podpira minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki je tudi podpredsednik vlade, prav tako je zagotovljena podpora župana mesta Ljubljane Zorana Jankovića.

Projekt Bežigrajski športni park naj bi bil vreden 240 milijonov, obnova Plečnikovega stadiona v izvorni obliki pa naj bi stala 3 milijone. Razlike med obema pristopoma so očitne in pravzaprav nezdružljive. Ali je torej sploh mogoča alternativa? Joc Pečečnik je povedal, da ga obnove spomenikov ne zanimajo, stadion pa je naprodaj, če bi ga kdo želel odkupiti. In njegova cena? Ta je po besedah vlagatelja večmilijonska in glede na finančne zmožnosti ministrstvo za kulturo tega denarja skoraj gotovo nima. Ali lahko Pečečniku ponudi drugo alternativo, ali lahko v tej stopnji še ustavi postopek? Na ministrstvu iščejo vse pravne možnosti. Vendar tudi če bodo našli rešitev in vse skupaj vrnili v vnovično odločanje, lahko vlagatelj čaka na prihod novega ministra, ki mu ne bi v tolikšni meri nasprotoval. Čaka že skoraj desetletje in pol in verjetno je pripravljen še naprej vztrajati. Bodo pa vztrajni tudi drugi nasprotniki projekta, ki jim je uspelo, da je mednarodna organizacija Europa Nostra Plečnikov stadion uvrstila med najbolj ogrožene spomenike v Evropi v letošnjem letu prav zaradi napovedane prenove v okviru projekta Bežigrajski športni park. Tudi ta organizacija je napovedala, da se bo sešla z vlagateljem in odločevalci v Sloveniji. V prihodnje lahko na projekt pričakujemo tudi še množico ugovorov stroke, ki se je zbrala na pretekli seji Odbora za kulturo v Državnem zboru.

Ključna vprašanja, ki bodo odločila pogajanja, pa so, ali se v projektu Bežigrajski športni park lahko zbere 240 milijonov, koliko denarja ima Joc Pečečnik in ali mu kdo lahko ponudi sprejemljiv umik iz napovedane prenove.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Kaj bo prinesel sestanek med Pečečnikom in Simonitijem?

28.05.2020

Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, ki naj bi v celoti stal 240 milijonov.

Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park.

Vasko Simoniti je od vseh ministrov za kulturo največji nasprotnik projekta Bežigrajski športni park. Leta 2008 je odpravil prvo soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, leta 2005 pa se je podpisal pod začasni akt o razglasitvi Plečnikovega stadiona za spomenik državnega pomena. Ravno zdaj, ko je projekt v zadnjem delu pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja, je Vasko Simoniti spet minister za kulturo. Veliko vprašanje pa je, kaj sploh lahko v zdajšnjem položaju naredi. Med skrajnimi rešitvami se omenja tudi razlastitev investitorja, vendar to spremljajo finančne posledice, medtem pa projekt podpira minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki je tudi podpredsednik vlade, prav tako je zagotovljena podpora župana mesta Ljubljane Zorana Jankovića.

Projekt Bežigrajski športni park naj bi bil vreden 240 milijonov, obnova Plečnikovega stadiona v izvorni obliki pa naj bi stala 3 milijone. Razlike med obema pristopoma so očitne in pravzaprav nezdružljive. Ali je torej sploh mogoča alternativa? Joc Pečečnik je povedal, da ga obnove spomenikov ne zanimajo, stadion pa je naprodaj, če bi ga kdo želel odkupiti. In njegova cena? Ta je po besedah vlagatelja večmilijonska in glede na finančne zmožnosti ministrstvo za kulturo tega denarja skoraj gotovo nima. Ali lahko Pečečniku ponudi drugo alternativo, ali lahko v tej stopnji še ustavi postopek? Na ministrstvu iščejo vse pravne možnosti. Vendar tudi če bodo našli rešitev in vse skupaj vrnili v vnovično odločanje, lahko vlagatelj čaka na prihod novega ministra, ki mu ne bi v tolikšni meri nasprotoval. Čaka že skoraj desetletje in pol in verjetno je pripravljen še naprej vztrajati. Bodo pa vztrajni tudi drugi nasprotniki projekta, ki jim je uspelo, da je mednarodna organizacija Europa Nostra Plečnikov stadion uvrstila med najbolj ogrožene spomenike v Evropi v letošnjem letu prav zaradi napovedane prenove v okviru projekta Bežigrajski športni park. Tudi ta organizacija je napovedala, da se bo sešla z vlagateljem in odločevalci v Sloveniji. V prihodnje lahko na projekt pričakujemo tudi še množico ugovorov stroke, ki se je zbrala na pretekli seji Odbora za kulturo v Državnem zboru.

Ključna vprašanja, ki bodo odločila pogajanja, pa so, ali se v projektu Bežigrajski športni park lahko zbere 240 milijonov, koliko denarja ima Joc Pečečnik in ali mu kdo lahko ponudi sprejemljiv umik iz napovedane prenove.


10.11.2021

V Bruslju podelili nagrado Anji Mugerli

Vsebine Programa Ars


09.11.2021

Rok Predin: Prestopno leto

Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.


04.11.2021

Epska pripoved o junaštvih Slovanov Pod svobodnim soncem prelita v strip

Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.


03.11.2021

Začetek 51. Tedna slovenske drame

Vsebine Programa Ars


29.10.2021

Napoved FKK2

Vsebine Programa Ars


28.10.2021

Koncert Dua Xylocorda s sodobno glasbo

Vsebine Programa Ars


27.10.2021

Zelda

Vsebine Programa Ars


22.10.2021

Janis Varufakis: nisem optimist, sem pa upajoč človek.

Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.


21.10.2021

V objemu zvoka in slike 2020/2021

Vsebine Programa Ars


Stran 38 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov