Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Število protestnikov se veča, na drugih protestih se je zbralo okrog 500 ljudi.
Potem ko so pretekli teden protestniki polepili ministrstvo za kulturo s pozivi in klicaji, so tokrat pred vrata ministrstva odložili čopiče, barve za slikanje, pisala, lasulje, različne pripomočke za ustvarjanje in druge predmete, ki jih uporabljajo v svojih poklicih. Na simbolni ravni so želeli sporočiti, da izgubljajo konkretne pogoje ustvarjanja.
Osrednji razlog za proteste je pomanjkanje ukrepov, ki bi bili razvojno naravnani. Niso dovolj le socialni ukrepi, ki blažijo posledice epidemije, kulturniki od ministrstva pričakujejo vizijo in ukrepe, ki bodo kulturi dali zagon po epidemiji. Razlogi za nezadovoljstvo sicer segajo vsaj desetletje v preteklost, še v druge mandate. Sprožilec protestov pa je odnos ministrstva, je poudarila Petja Grafenauer iz Aktiva delavk in delavcev v kulturi:
Na včerajšnje mirne proteste pred ministrstvom za kulturo so se odzvali tudi v parlamentu na seji Odborov za kulturo in gospodarstvo, kjer so pet ur in pol iskali rešitve, kako v negotovih časih pomagati organizatorjem javnih prireditev. Na proteste se je odzvala državna sekretarka na kulturnem ministrstvu Ignacija Fridl Jarc:
Razpravljavci so govorili o bonih za kulturne dobrine in storitve ter o vrednotnicah za odpovedane kulturne prireditve. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc:
Prvi trije protikoronski zakoni kulturi so priskočili na pomoč prav s tem, ker so bili splošni in socialni. Posebni ukrepi, kot so jih pripravile številne evropske države in navsezadnje naša preostala ministrstva, za področje kulture še niso bili sprejeti.
Število protestnikov se veča, na drugih protestih se je zbralo okrog 500 ljudi.
Potem ko so pretekli teden protestniki polepili ministrstvo za kulturo s pozivi in klicaji, so tokrat pred vrata ministrstva odložili čopiče, barve za slikanje, pisala, lasulje, različne pripomočke za ustvarjanje in druge predmete, ki jih uporabljajo v svojih poklicih. Na simbolni ravni so želeli sporočiti, da izgubljajo konkretne pogoje ustvarjanja.
Osrednji razlog za proteste je pomanjkanje ukrepov, ki bi bili razvojno naravnani. Niso dovolj le socialni ukrepi, ki blažijo posledice epidemije, kulturniki od ministrstva pričakujejo vizijo in ukrepe, ki bodo kulturi dali zagon po epidemiji. Razlogi za nezadovoljstvo sicer segajo vsaj desetletje v preteklost, še v druge mandate. Sprožilec protestov pa je odnos ministrstva, je poudarila Petja Grafenauer iz Aktiva delavk in delavcev v kulturi:
Na včerajšnje mirne proteste pred ministrstvom za kulturo so se odzvali tudi v parlamentu na seji Odborov za kulturo in gospodarstvo, kjer so pet ur in pol iskali rešitve, kako v negotovih časih pomagati organizatorjem javnih prireditev. Na proteste se je odzvala državna sekretarka na kulturnem ministrstvu Ignacija Fridl Jarc:
Razpravljavci so govorili o bonih za kulturne dobrine in storitve ter o vrednotnicah za odpovedane kulturne prireditve. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc:
Prvi trije protikoronski zakoni kulturi so priskočili na pomoč prav s tem, ker so bili splošni in socialni. Posebni ukrepi, kot so jih pripravile številne evropske države in navsezadnje naša preostala ministrstva, za področje kulture še niso bili sprejeti.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov