Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nocoj ob 20.00 - Glasba Ludwiga van Beethovna in Tan Duna v neposrednem prenosu koncerta EBU iz Kölna.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1972 5. junij razglasila za svetovni dan okolja.
Ob 250-ti obletnici rojstva Ludwiga van Beethovna naj bi ta dan letos obeležili z glasbo, seveda v navezavi na simfonijo, ki je v Beethovnovem opusu najbolj povezana z naravo, Pastoralno. Projekt tega dne je tako dobil naslov Projekt Beethovnove Pastoralne, v njem pa naj bi po celem svetu bi sodelovalo kar 250 orkestrov in glasbenikov, ki bi se tako javno izrekli za zaščito okolja.
Zaradi epidemije koronavirusa je projekt precej okleščen in večinoma bodo koncerti potekali prek interneta, mi pa se bomo projektu priključili prek satelita, prek Evroradijske mreže EBU, in sicer bomo poslušali poseben koncert, ki ga je ob tej priložnosti organiziral Zahodnonemški radio – WDR. Sprva naj bi poslušali koncert simfonične glasbe, ker pa orkestri zaradi epidemije še vedno ne delujejo, nas čaka večer komorne glasbe.
Začel se bo z Beethovnovo Simfonijo št. 6 v F-duru, op. 68 – Pastoralno, ki jo bomo slišali v priredbi za godalni sekstet, sledili pa bosta dve skladbi kitajskega sodobnega skladatelja Tan Duna, ki sta ravno tako izrazito povezani z naravo oziroma vplivom človeka na okolje:
V delu The Tears of Nature – Solze narave, Tan Dun opominja na naravne katastrofe. V prvem stavku koncerta za tolkala skozi pavke oživi strahovit potres v Kitajski provinci Sečuan iz leta 2008, sledi pa mu nežna žalostinka za žrtvami cunamija v Fokušimi iz leta 2011 izvedena na marimbo. Finale koncerta se dogaja v New Yorku, kjer Tan Dun trenutno živi, v njem pa z divjim plesom različnih tolkal opominja na hurikan Sandy, ki je New York opustošil leta 2012.
Zadnje delo na koncertnem sporedu nosi naslov Prayer and Blessing – Molitev in blagoslov in se nanaša na pandemijo koronavirusa, na koncertu pa bomo slišali že novo različico te skladbe, ki je praizvedbo doživela online 12. aprila letos v New Yorku. V izvirniku je delo napisano za sopran, godalni kvartet in 12 tamtamov, mi pa ga bomo slišali brez soprana.
Skladbe, ki jih bomo slišali so glasbeniki vnaprej posneli, in sicer je del snemanja potekal v Kölnu del pa na Dunaju, saj zaradi protikoronskih ukrepov solist in dirigent nista smela potovati v Nemčijo. Prvo skladbo bodo izvedli člani simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia – WDR, drugo so glasbeniki posneli na Dunaju v družinskem krogu solista tolkalca Martina Grubingerja, glasbeno vodstvo večera pa naj bi pripadlo Tan Dunu, ki je trenutno žal “ujet” na Kitajskem in je glasbenike nagovoril le prek spleta.
Kot ambasador današnjega dne je vsem poslušalcem poslal še eno video sporočilo:
Nocoj ob 20.00 - Glasba Ludwiga van Beethovna in Tan Duna v neposrednem prenosu koncerta EBU iz Kölna.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1972 5. junij razglasila za svetovni dan okolja.
Ob 250-ti obletnici rojstva Ludwiga van Beethovna naj bi ta dan letos obeležili z glasbo, seveda v navezavi na simfonijo, ki je v Beethovnovem opusu najbolj povezana z naravo, Pastoralno. Projekt tega dne je tako dobil naslov Projekt Beethovnove Pastoralne, v njem pa naj bi po celem svetu bi sodelovalo kar 250 orkestrov in glasbenikov, ki bi se tako javno izrekli za zaščito okolja.
Zaradi epidemije koronavirusa je projekt precej okleščen in večinoma bodo koncerti potekali prek interneta, mi pa se bomo projektu priključili prek satelita, prek Evroradijske mreže EBU, in sicer bomo poslušali poseben koncert, ki ga je ob tej priložnosti organiziral Zahodnonemški radio – WDR. Sprva naj bi poslušali koncert simfonične glasbe, ker pa orkestri zaradi epidemije še vedno ne delujejo, nas čaka večer komorne glasbe.
Začel se bo z Beethovnovo Simfonijo št. 6 v F-duru, op. 68 – Pastoralno, ki jo bomo slišali v priredbi za godalni sekstet, sledili pa bosta dve skladbi kitajskega sodobnega skladatelja Tan Duna, ki sta ravno tako izrazito povezani z naravo oziroma vplivom človeka na okolje:
V delu The Tears of Nature – Solze narave, Tan Dun opominja na naravne katastrofe. V prvem stavku koncerta za tolkala skozi pavke oživi strahovit potres v Kitajski provinci Sečuan iz leta 2008, sledi pa mu nežna žalostinka za žrtvami cunamija v Fokušimi iz leta 2011 izvedena na marimbo. Finale koncerta se dogaja v New Yorku, kjer Tan Dun trenutno živi, v njem pa z divjim plesom različnih tolkal opominja na hurikan Sandy, ki je New York opustošil leta 2012.
Zadnje delo na koncertnem sporedu nosi naslov Prayer and Blessing – Molitev in blagoslov in se nanaša na pandemijo koronavirusa, na koncertu pa bomo slišali že novo različico te skladbe, ki je praizvedbo doživela online 12. aprila letos v New Yorku. V izvirniku je delo napisano za sopran, godalni kvartet in 12 tamtamov, mi pa ga bomo slišali brez soprana.
Skladbe, ki jih bomo slišali so glasbeniki vnaprej posneli, in sicer je del snemanja potekal v Kölnu del pa na Dunaju, saj zaradi protikoronskih ukrepov solist in dirigent nista smela potovati v Nemčijo. Prvo skladbo bodo izvedli člani simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia – WDR, drugo so glasbeniki posneli na Dunaju v družinskem krogu solista tolkalca Martina Grubingerja, glasbeno vodstvo večera pa naj bi pripadlo Tan Dunu, ki je trenutno žal “ujet” na Kitajskem in je glasbenike nagovoril le prek spleta.
Kot ambasador današnjega dne je vsem poslušalcem poslal še eno video sporočilo:
Aldo Kumar v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma predstavlja svoje obsežno vokalno inštrumentalno delo za simfonični orkester, mešani zbor, orgle, vokalne soliste, zvonove in železniške tirnice (šine), oratorij Tehtanje duš. Predstavi pa tudi svoje spomine na praznovanje božiča in svoje misli o pomenu tega praznika.
Če so bili v ospredju dokumentarci in igrani prvenci, je v ozadju razvoj AV-sektorja v Sloveniji še vedno zaviralo omejeno izvenproračunsko financiranje.
»Ko slišimo, da je neki vpliven režiser posnel film o lezbijkah, nas upravičeno zaskrbi, saj so v dominantni vizualni kulturi heteroseksualna moška spolna fantazija.« - Tina Poglajen
»Odlika trilogije Matrica je bila, da je spretno ohranjala ravnovesje med problemskostjo vsebine in akcijskostjo dogajanja; v Obuditvi pa se tehtnica precej preveša na stran akcije.«
»Almodóvarjeva Ženska ne obžaluje, da je ljubila, da se je popolnoma prepustila, čeprav se je že vnaprej zavedala, da se bo zanjo najbrž slabo končalo. Ona je s sabo pomirjena« - Gaja Poeschl
Vsebine Programa Ars
Radijska igra Medeja ... bom postala, ki je nastala v Uredništvu igranega programa po literarni predlogi starorimskega avtorja Seneke, se je uvrstila v ožji izbor šestih najboljših evropskih tujejezičnih radijskih iger, nagrajenca v tej kategoriji pa bo britanska mreža BBC razglasila marca prihodnje leto. Medeja ... bom postala pripoveduje zgodbo o kolhijski princesi, ki za svojega ljubljenega moža, argonavta Jazona, izda domovino, okrade očeta in umori brata, Jazon pa jo zapusti zaradi druge ženske, korintske princese. Medeji s tem odvzame čast in tudi njuna otroka, Medeja pa mora vnovič v izgnanstvo. Tatica, morilka, na koncu še detomorilka. Zločin, ki ga skoraj ni mogoče razumeti, še manj pa se z detomorilko poistovetiti. In prav to ostaja velik izziv za uprizoritev enega najbolj znanih antičnih mitov. V radijski igri v vlogi Medeje nastopa Nataša Barbara Gračner, igro pa so sooblikovale prevajalka Jera Ivanc, avtorica priredbe Saška Rakef in scenaristka ter režiserka Špela Kravogel. S Špelo Kravogel se je ob priložnosti nominacije pogovarjala Ana Rozman.
Vsebine Programa Ars
17. december 1981 je dan, ko se je občinstvu prvič predstavilo Gledališče Ane Monro. Ustanovna člana skupine, Andrej Rozman Roza in Marko Kovačič sta pod tem imenom prvič nastopila na prednovoletni zabavi ŠKUC-a v Festivalni dvorani. Ime sta prevzela po fiktivni osebi Ani Monro, ki naj bi bila pred vojno delavka v Tobačni tovarni, ponoči pa striptizeta v baru Nebotičnik. 17. december 1981 zato velja za dan ustanovitve Gledališča Ane Monro, ki se je v štirih desetletjih iz legendarne umetniške skupine razvilo v mednarodno referenčno nevladno organizacijo, ki deluje v javnem interesu na področju kulture ter vzgoje in izobraževanja. Ob 40. obletnici nastanka Gledališča Ane Monro je Ana Rozman v studio povabila predsednika in umetniškega vodjo gledališča Gora Osojnika.
V ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so pripravili prvo pregledno in študijsko zasnovano razstavo bogatega ustvarjalnega opusa Jožeta Brumna, enega najvplivnejših pionirjev slovenskega grafičnega oblikovanja. Oblikovalec, arhitekt, kipar in pedagog je na razstavi, ki sta jo kurirali Petra Černe Oven in Cvetka Požar, predstavljen v vsej svoji renesannčni intelektualni širini. Jože Brumen je bil prvi oblikovalec, ki je prejel nagrado Prešernovega sklada za področje vizualnih komunikacij, njegov opus je bogat, znameniti Integrali Srečka Kosovela, knjige legendarne zbirke Sto romanov, umetniške monografije, plakati in celostne podobe. Poleg arhitekture je vzporedno študiral kiparstvo, Petra Černe Oven ga opiše kot humanistično izobraženega intelektualca, za katerega je značilna sla po znanju. Opazno je Brumnovo senzibilno razumevanje vsebine, tudi pri literatih je bil priljubljen prav zato, ker je pred začetkom oblikovanja delo vedno najprej prebral. Njegova odlika je spajanje vizualne podobe z vsebino, kar je po besedah Cvetke Požar očitno predvsem pri umetniških monografijah. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Fundacijo Brumen in Društvom Pekinpah, nekatere projekte prvič javno predstavlja, prek skic in načrtov pa ponudi tudi vpogled v oblikovalčev ustvarjalni proces. Sklene pa se s še eno pomembno Brumnovo vlogo, in sicer pedagoško, kot predavatelj na tedanji Akademiji za likovno umetnost je namreč pomembno vplival na prvo akademsko šolano generacijo slovenskih oblikovalcev. Foto: Portret Jože Brumen (1971), Srečko Kosovel, Srečko Kosovel, Integrali '26; avtorja fotografij: Miran Zdovc (levo), Aleš Rosa (desno), kolaž in izrez fotografij, vir: MAO
Vsebine Programa Ars
Naslov najnovejše predstave Mestnega gledališča ljubljanskega sovpada s stanjem, ki ga družba in svet nasploh doživljata zadnje leto in pol – "Izredne razmere" bodo premiero doživele jutri. Napet in srhljiv psihološki triler je napisal nemški dramatik in režiser Falk Richter že leta 2007, a je ta še vedno aktualen, saj nas popelje v naše notranje dvorišče – čas okoljskih katastrof, finančnih zlomov in epidemije. V predstavi se tudi vzpostavlja razmislek ali je razvoj naše civilizacije že prehitel evolucijski razvoj možganov, ali pa se ti še naprej razvijajo in prilagajajo na nove razmere. Ta ideja je aplicirana tudi na največje težave, ki pretijo našemu planetu - bodo ti možgani našli učinkovite rešitve in preprečili uničenje okolja, bodo ustavili epidemijo, bodo odpravili revščino in lakoto? "Izredne razmere" pri gledalcu pustijo občutek, da bodo odgovori vseh teh vprašanj znani prav kmalu.
Festival LGBT filma, ki ga organizira Društvo Škuc, bo po lanski spletni izdaji letos spet potekal v kinu. Festival ima dolgo zgodovino. Prvič je bil organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival LGBT filma v Evropi ter najstarejši mednarodni filmski festival v Sloveniji, toda tokrat bo potekal ob skoraj polovično nižjem javnem sofinanciranju glede na pretekla leta, je opozoril programski selektor Brane Mozetič. Od 11. do 19. decembra bodo na Festivalu LGBT filma predvajali 16 igranih in dokumentarnih ter 26 kratkih filmov iz 22 držav. Celovečerce bo mogoče videti v Slovenski kinoteki, kjer se bodo potegovali za nagradi občinstva in mednarodne žirije, medtem ko bodo kratke filme zavrteli še na spletni strani.
Neveljaven email naslov