Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Neskončni dnevi

03.06.2020


Napačno naperjena upravičena jeza

O običajnem človeku, ki ga razčlovečujoči kapitalizem rine prek roba družbe, je kruto realistična igra Neskončni dnevi avtorja Andreja E. Skubica, 1. junija ob 22:05 na Arsu posvečena nedavno umrlemu glavnemu igralcu, nepozabnemu Petru Musevskemu

Brezizhodna ujetost človeka v vsakdanji eksistencialni brezup, tako imenovanega povprečnega oziroma običajnega predstavnika družbe, seveda ne pripadnika kakršnekoli družbene elite, ki ga brutalno razčlovečujoči kapitalizem rine na rob družbe in prek njega, je kruto realistična osnova radijske igre Neskončni dnevi v literarnem avtorstvu Andreja E. Skubica, tokrat predvajane 1. junija ob 22:05 na programu Ars v spomin na nepozabnega gledališkega in filmskega igralca Petra Musevskega, nepogrešljivega tudi v tej igri, a sredi marca letos na žalost veliko prezgodaj umrlega …
Prezgodnja smrt bi res samo kot skrajno tragična okoliščina, nikakor ne iščoč kakršnihkoli vzporednic med različnimi vzroki zanjo, morda lahko bila nekakšna skupna točka z glavno vlogo Musevskega v tej par minut manj kot enourni igri, realizirani leta 2008 v režiji Igorja Likarja, dramaturgiji Gorana Schmidta, zvočni upodobitvi tonske mojstrice Sonje Strenar in glasbene opremljevalke Darje Hlavke Godine ter igralski uprizoritvi skupaj z Musevskim (Matjaž) predvsem Polone Juh (Nežika) in Milene Zupančič (novinarka) pa še Poldeta Bibiča (ata), Ljerke Belak (mamka), Milana Štefeta (agent) in Janeza Starine (inšpektor). Kajti tudi Matjaž Musevskega konča, čeprav iz popolnoma drugačnih razlogov, tragično veliko prezgodaj.
Na kruto realistični, že omenjeni osnovi zasnovana igra se začne s hipnim zvočnim poudarkom, kot da bi se za trenutek zaslišal gost promet, a je to le delček počasno ritmizirane, občutno usodno intonirane glasbe, katere uporabljeni odlomek se zaključi z zvočno obdelavo kot da težkega dihanja, v to pa se s prvo poročevalsko zvenečo pripovedjo, ki naj bi očitno pritegnila, oglasi ženska, pozneje prepoznana kot novinarka, pripovedujoča o natakarici Nežiki, odklonilni do pretiranega prijateljevanja kot vzroka samo za spletkarjenje in nepotrebne govorice, toda naklonjeni do njenih gostov, kar je tudi neposredno slišati. V to pa novinarka uvede pripoved o gostu, Nežikinem rojaku, na prvi »sluh« dobrodušnem Matjažu, ter začne predstavljati njuno tesnejše povezovanje.
Vztrajno »naj-bi-bilo-pritegujoče« novinarkino poročanje in neposredno uprizorjeno dogajanje potekata po nekakšnih sugestivno novinarsko naslovljenih poglavjih oziroma prizorih (Spoznanje …, Akcija …, Aktivist …). Stopnjevanje iz enega v drugo poglavje pa dodatno poudarjajo vznemirjajoči, intenzivni zvokovno-glasbeni inserti, bolj ali manj kompleksno zmontirani precej iz raznovrstne glasbe skupine Laibach in zvočnih efektov. Dogajanje je realistično in že kmalu po začetku celo zelo strastno med glavnima likoma iz mesa in krvi ter ju vodi v smeri skupne življenjske poti, kjer pa se Matjaž postopoma predstavlja tudi kot medčloveško nepredvidljivo problematičen, vzkipljiv, vendar se izkaže, da za to obstajajo določeni razlogi …
Problematično početje in ravnanje Matjaža, ki je medtem lahko tudi zelo ljubeč, se stopnjuje in to tako daleč, da on vzame Nežiko kar za talko in se z njo zabarikadira v njeno hišo, ki jo je celo miniral in jo obkolijo policijske enote, sam pa zahteva, da kapitalistične barabe vrnejo fabriko, v kateri je delal in ki so jo uničile … Skratka, vse je res kruto realistično, vendar obenem nekako, nekoliko odmaknjeno, saj je kar nekaj dogajanja oziroma njegovega psihičnega doživljanja podanega »insajdersko«, v sugestivnih miselnih monologih zlasti Nežike, razkrivajočih tudi razvoj njenega čustvovanja.
Vsekakor skrajno napačno pa je na žalost naperjena Matjaževa sicer upravičena jeza zaradi krivice, ki jo je doživel kot žrtev pogoltnega kapitalizma …


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Neskončni dnevi

03.06.2020


Napačno naperjena upravičena jeza

O običajnem človeku, ki ga razčlovečujoči kapitalizem rine prek roba družbe, je kruto realistična igra Neskončni dnevi avtorja Andreja E. Skubica, 1. junija ob 22:05 na Arsu posvečena nedavno umrlemu glavnemu igralcu, nepozabnemu Petru Musevskemu

Brezizhodna ujetost človeka v vsakdanji eksistencialni brezup, tako imenovanega povprečnega oziroma običajnega predstavnika družbe, seveda ne pripadnika kakršnekoli družbene elite, ki ga brutalno razčlovečujoči kapitalizem rine na rob družbe in prek njega, je kruto realistična osnova radijske igre Neskončni dnevi v literarnem avtorstvu Andreja E. Skubica, tokrat predvajane 1. junija ob 22:05 na programu Ars v spomin na nepozabnega gledališkega in filmskega igralca Petra Musevskega, nepogrešljivega tudi v tej igri, a sredi marca letos na žalost veliko prezgodaj umrlega …
Prezgodnja smrt bi res samo kot skrajno tragična okoliščina, nikakor ne iščoč kakršnihkoli vzporednic med različnimi vzroki zanjo, morda lahko bila nekakšna skupna točka z glavno vlogo Musevskega v tej par minut manj kot enourni igri, realizirani leta 2008 v režiji Igorja Likarja, dramaturgiji Gorana Schmidta, zvočni upodobitvi tonske mojstrice Sonje Strenar in glasbene opremljevalke Darje Hlavke Godine ter igralski uprizoritvi skupaj z Musevskim (Matjaž) predvsem Polone Juh (Nežika) in Milene Zupančič (novinarka) pa še Poldeta Bibiča (ata), Ljerke Belak (mamka), Milana Štefeta (agent) in Janeza Starine (inšpektor). Kajti tudi Matjaž Musevskega konča, čeprav iz popolnoma drugačnih razlogov, tragično veliko prezgodaj.
Na kruto realistični, že omenjeni osnovi zasnovana igra se začne s hipnim zvočnim poudarkom, kot da bi se za trenutek zaslišal gost promet, a je to le delček počasno ritmizirane, občutno usodno intonirane glasbe, katere uporabljeni odlomek se zaključi z zvočno obdelavo kot da težkega dihanja, v to pa se s prvo poročevalsko zvenečo pripovedjo, ki naj bi očitno pritegnila, oglasi ženska, pozneje prepoznana kot novinarka, pripovedujoča o natakarici Nežiki, odklonilni do pretiranega prijateljevanja kot vzroka samo za spletkarjenje in nepotrebne govorice, toda naklonjeni do njenih gostov, kar je tudi neposredno slišati. V to pa novinarka uvede pripoved o gostu, Nežikinem rojaku, na prvi »sluh« dobrodušnem Matjažu, ter začne predstavljati njuno tesnejše povezovanje.
Vztrajno »naj-bi-bilo-pritegujoče« novinarkino poročanje in neposredno uprizorjeno dogajanje potekata po nekakšnih sugestivno novinarsko naslovljenih poglavjih oziroma prizorih (Spoznanje …, Akcija …, Aktivist …). Stopnjevanje iz enega v drugo poglavje pa dodatno poudarjajo vznemirjajoči, intenzivni zvokovno-glasbeni inserti, bolj ali manj kompleksno zmontirani precej iz raznovrstne glasbe skupine Laibach in zvočnih efektov. Dogajanje je realistično in že kmalu po začetku celo zelo strastno med glavnima likoma iz mesa in krvi ter ju vodi v smeri skupne življenjske poti, kjer pa se Matjaž postopoma predstavlja tudi kot medčloveško nepredvidljivo problematičen, vzkipljiv, vendar se izkaže, da za to obstajajo določeni razlogi …
Problematično početje in ravnanje Matjaža, ki je medtem lahko tudi zelo ljubeč, se stopnjuje in to tako daleč, da on vzame Nežiko kar za talko in se z njo zabarikadira v njeno hišo, ki jo je celo miniral in jo obkolijo policijske enote, sam pa zahteva, da kapitalistične barabe vrnejo fabriko, v kateri je delal in ki so jo uničile … Skratka, vse je res kruto realistično, vendar obenem nekako, nekoliko odmaknjeno, saj je kar nekaj dogajanja oziroma njegovega psihičnega doživljanja podanega »insajdersko«, v sugestivnih miselnih monologih zlasti Nežike, razkrivajočih tudi razvoj njenega čustvovanja.
Vsekakor skrajno napačno pa je na žalost naperjena Matjaževa sicer upravičena jeza zaradi krivice, ki jo je doživel kot žrtev pogoltnega kapitalizma …


11.06.2021

Lino Marrazzo: Artemisia Gentileschi, Srečanje

Gledališča pospešeno uprizarjajo predstave, ki so bile zaradi epidemije na čakanju. Tako bo v mesecu dni Slovensko stalno gledališče v Trstu uprizorilo že drugo novost in na nocojšnji premieri pokazalo delo Artemisia Gentileschi s podnaslovom Srečanje. Prispevek je pripravila Neva Zajc.


11.06.2021

Nagrada Lux

V okviru plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta so v sredo podelili filmsko nagrado evropskega občinstva LUX. Trije finalisti so bili danski film Thomasa Vinterberga Nažgani, dokumentarec Kolektiv romunskega režiserja Alexandra Nanaua in poljski film Corpus Christi Jana Komase. Po novem je o zmagovalcu poleg evropskih poslancev odločalo tudi občinstvo. Podelitev je spremljal Marko Rozman.


11.06.2021

Igralski filmski festival KRAFFT

V Kranju se bo prihodnji teden začel Igralski filmski festival KRAFFT. Gorenjska prestolnica je pionirsko mesto fotografije in filma, tesno povezano z uglednimi filmskimi režiserji: Francetom Štiglicem, Boštjanom Hladnikom in Mitjo Okornom ter z izvrstnimi igralci. Snovalci in organizatorji Kraffta pa bi želeli Kranj spremeniti v središče filmske umetnosti. Aljana Jocif.


11.06.2021

Kurja polt

Še do nedelje lahko v Slovenski kinoteki, v Kinodvoru in prek spleta obiščete festival žanrskega filma Kurja polt. V Kinodvoru so z otvoritvijo festivala v torek prav tako začeli letošnjo sezono letnega kina Kinodvorišče v atriju Slovenskih železnic. Tesa Drev Juh.


11.06.2021

Kurja polt

Še do nedelje lahko v Slovenski kinoteki, v Kinodvoru in prek spleta obiščete festival žanrskega filma Kurja polt. V Kinodvoru so z otvoritvijo festivala v torek prav tako začeli letošnjo sezono letnega kina Kinodvorišče v atriju Slovenskih železnic. Tesa Drev Juh.


11.06.2021

Rotterdamski festival in Berlinale

V zadnjih dveh tednih sta svoji poletni izdaji priredila dva velika filmska festivala, ki smo ju sicer lahko spremljali že pozimi na spletu. Prvi je Mednarodni filmski festival v Rotterdamu, tradicionalno januarski dogodek, ki ima kontrakulturne korenine in se odlikuje z izborom filmov z vsega sveta, drugi pa Berlinale, običajno februarski dogodek, ki je vsako leto eden najpomembnejših na koledarju filmskih ustvarjalcev, ljubiteljev in tistih, ki se s filmom ukvarjajo tako ali drugače. Tina Poglajen.


11.06.2021

Diagonala in Jessica Hausner

V Gradcu pravkar poteka festival avstrijskega filma Diagonala. Ker so redni pregled nacionalne produkcije Avstrijci ob lanskem prvem valu epidemije odpovedali, je program tokrat zelo zgoščen; zasedenost dvoran bo konec tega tedna (zaradi dobre epidemične slike) lahko že tri četrtinska. Še vedno pa je ob obisku kina (tako kot pri nas) treba pokazati PCT potrdilo. Do nedelje, ko bodo podelili nagrade, bodo v tekmovalnem in spremljevalnih programih v Gradcu prikazali približno 150 filmov: celovečercev, dokumentarnih, kratkih, eksperimentalnih in animiranih del. Med vrhunci Diagonale je retrospektiva velike evropske avtorice, režiserke in scenaristke Jessice Hausner, ki zajema vse od njenih študijskih filmov iz 90. let do njenega zadnjega in v Cannesu nagrajenega filma Mali Joe, ki je hkrati njen prvi film v angleščini. Z Jessico Hausner se je pogovarjal Urban Tarman.


11.06.2021

MEDNARODNO TEKMOVANJE ZA MLADE JAZZOVSKE SKLADATELJE

Program ARS Radia Slovenija se je pridružil organizaciji mednarodnega jazzovskega tekmovanja »Karel Krautgartner´s composition contest for the best composition for a jazz orchestra 2021«. Letos poteka že petič, glavna pobudnica zanj je bila češka trobentačica in skladateljica Štěpánka Balcarová. Pravila določijo, da se na natečaj lahko prijavijo komponisti, stari do 40 let, kompozicija pa mora biti napisana za veliki jazzovski orkester oziroma big band, v katerem so saksofonska , trobentaška in pozavnistična sekcija, klavir, bas in bobni. Po dogovoru z organizatorjem je lahko dodan tudi glas. Razpis je odprt do 5. julija. Mednarodna komisija v sestavi Julian Argüelles (Velika Britanija(, Matúš Jakabčic (Slovaška), Jan Hála (Češka) in Štěpánka Balcarová (Češka) bo izbrala tri skladbe, ki bodo izvedene v živo 11. oktobra v studiu Češkega nacionalnega radia. Igral bo ugledni češki veliki jazzovski orkester Concept Art Orchestra pod vodstvom Štěpánke Balcarove. Na vsa vprašanja bo z veseljem odgovoril urednik za jazz Hugo Šekoranja - hugo.sekoranja@rtvslo.si


11.06.2021

Radijski in videoprenos Puccinijeve opere Madame Butterfly iz SNG Maribor

Med slovenskim občinstvom je opera Madame Butterfly zelo priljubljena, o čemer pričajo tudi njene pogoste uprizoritve. V Mariboru se jih je doslej zvrstilo devet, predzadnja je bila v sezoni 2008/2009, zadnja pa prejšnji petek, 4. junija.  Pod režijo te uprizoritve se podpisuje Pier Francesco Maestrini, ki ga mariborsko operno občinstvo že dobro pozna, dirigent je Stefano Romani, scenograf in oblikovalec videa Nicolás Boni, kostumograf pa Luca dall’ Alpi. Sedanja uprizoritev je nastala v koprodukciji z opero iz Hongkonga. Nocojšnji izvajalci bodo: Rebeka Lokar (Čo-Čo-San), Renzo Zulian (Pinkerton), Jaki Jurgec (Sharpless), Irena Petkova (Suzuki), Dušan Topolovec (Góro), Klavdija Kuzkin (Kate Pinkerton), Bogdan Stopar (Jamadori), Alfonz Kodrič (Bonec), Sebastijan Čelofiga (cesarjev komisar), Bojan Hinteregger (uradnik registrature) in Dada Kladenik (Butterflyjina mama).


09.06.2021

53. Mednarodno srečanje pisateljev

Vsebine Programa Ars


09.06.2021

MGL in predstava Slamnik

Vsebine Programa Ars


07.06.2021

Radijska igra in Plečnik

Likovno podobo člankov o radijskih igrah na spletni strani Ars so junija zasnovali kustosi Muzeja in galerij mesta Ljubljane – Plečnikova hiša. Po idejni zasnovi in pobudi režiserja in redaktorja Klemna Markovčiča je nastala virtualna galerija. Kolaž fotografij Matevža Paternostra je del izbora za razstavo Ljubljana, mesto s Plečnikovim podpisom, ki je bila leta 2020 predstavljena na Jakopičevem sprehajališču ljubljanskega parka Tivoli..


07.06.2021

Radijska igra in Plečnik

Likovno podobo člankov o radijskih igrah na spletni strani Ars so junija zasnovali kustosi Muzeja in galerij mesta Ljubljane - Plečnikova hiša. Po idejni zasnovi in pobudi režiserja in redaktorja Klemna Markovčiča je nastala virtualna galerija. Kolaž fotografij Matevža Paternostra je del izbora za razstavo Ljubljana, mesto s Plečnikovim podpisom, ki je bila leta 2020 predstavljena na Jakopičevem sprehajališču ljubljanskega parka Tivoli.


07.06.2021

Maravee v Mestni galeriji Piran

Vsebine Programa Ars


04.06.2021

Ocena filma Obetavna mladenka

Vsebine Programa Ars


04.06.2021

S festivala Crossing Europe

Vsebine Programa Ars


04.06.2021

Simfoniki s koncertom na radijski strehi

Simfonični orkester RTV Slovenija je prejšnji teden po dolgem času, po lanskem septembru, vadil in nastopil v celotni orkestrski velikosti in pod vodstvom šefa dirigenta Rossena Milanova. Za to priložnost so se glasbeniki odpravili iz studiev, ki so v tem času nadomestili koncertne dvorane, in zaigrali na strehi Radia Slovenija. Posnetek koncerta boste lahko spremljali v Petkovem koncertnem večeru na Programu Ars ter v video prenosu na spletni in facebook strani Programa Ars.


03.06.2021

Prenos koncerta godalnega kvarteta Belebend

Koncert godalnega kvarteta Belebend bo v znamenju glasbe za godalni kvartet z izbranimi deli od klasicizma do 21. stoletja: Ludwiga van Beethovna, Aarona Coplanda ter novejših skladb mlajših slovenskih skladateljev Tineta Beca in Tilna Slakana. Nastopil bo godalni kvartet Belebend, ki so ga oktobra 2013 ustanovili takratni študenti ljubljanske Akademije za glasbo v zasedbi: violinistki Jerica Kozole in Vera Magdevska, violistka Mojca Trilar in violončelist Jaka Trilar. Na začetku so igrali pod mentorstvom profesorja komorne igre Miloša Mlejnika, izvedli pa so vrsto koncertov v ciklih Glasbene mladine Slovenije in Glasbene mladine ljubljanske ter v okviru Sakralnega abonmaja v Ljubljani, Škofjeloških pasijonskih dni in Rokovega poletja v Muzeju baroka v Šmarju pri Jelšah. Prva violinistka in violončelist sta zaposlena v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, sicer pa godalci delajo tudi kot glasbeni pedagogi in poučujeo igro na svojih godalih.


03.06.2021

Samorog Pavla Šivica

Zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusa ljubljanska opera po skoraj osmih mesecih danes zvečer znova odpira svoja vrata za obiskovalce. Prvič bodo izvedli opero Samorog Pavla Šivica, ki je bila doslej izvedena samo za radijski arhiv na Radiu Slovenija daljnega leta 1983. Nocojšnjo premiero napoveduje Dejan Juravić


Stran 49 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov