Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razstava slik iz obdobja 2013-2020, predstavnice mlajše generacije.
Kakšne so naše predstave o idealnem domu, je eno izmed vprašanj, o katerih razmišlja mlada slikarka Nina Čelhar, ki se trenutno predstavlja v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani. Okrnjen in umirjen kolorit njenih minimalističnih hiš nas navda skorajda z nelagodjem, gledalcu pa namenoma pušča veliko prostora za lastno fantazijo. Zanima pa jo tudi, kako arhitektura vpliva na človeka, saj meni, da podcenjujemo pomen in vpliv okolja na človekov značaj, obnašanje in mišljenje.
Razstava slik iz obdobja 2013-2020, predstavnice mlajše generacije.
Kakšne so naše predstave o idealnem domu, je eno izmed vprašanj, o katerih razmišlja mlada slikarka Nina Čelhar, ki se trenutno predstavlja v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani. Okrnjen in umirjen kolorit njenih minimalističnih hiš nas navda skorajda z nelagodjem, gledalcu pa namenoma pušča veliko prostora za lastno fantazijo. Zanima pa jo tudi, kako arhitektura vpliva na človeka, saj meni, da podcenjujemo pomen in vpliv okolja na človekov značaj, obnašanje in mišljenje.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov