Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razstava slik iz obdobja 2013-2020, predstavnice mlajše generacije.
Kakšne so naše predstave o idealnem domu, je eno izmed vprašanj, o katerih razmišlja mlada slikarka Nina Čelhar, ki se trenutno predstavlja v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani. Okrnjen in umirjen kolorit njenih minimalističnih hiš nas navda skorajda z nelagodjem, gledalcu pa namenoma pušča veliko prostora za lastno fantazijo. Zanima pa jo tudi, kako arhitektura vpliva na človeka, saj meni, da podcenjujemo pomen in vpliv okolja na človekov značaj, obnašanje in mišljenje.
Razstava slik iz obdobja 2013-2020, predstavnice mlajše generacije.
Kakšne so naše predstave o idealnem domu, je eno izmed vprašanj, o katerih razmišlja mlada slikarka Nina Čelhar, ki se trenutno predstavlja v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani. Okrnjen in umirjen kolorit njenih minimalističnih hiš nas navda skorajda z nelagodjem, gledalcu pa namenoma pušča veliko prostora za lastno fantazijo. Zanima pa jo tudi, kako arhitektura vpliva na človeka, saj meni, da podcenjujemo pomen in vpliv okolja na človekov značaj, obnašanje in mišljenje.
Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, ki naj bi v celoti stal 240 milijonov.
Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo
»Glasba je čas, ki ga v svoji začasnosti ukrademo večnosti,« pove fotograf in filozof dr. Evgen Bavčar, trojni doktor, častni znanstvenik Inštituta za kritične študije v Mehiki in v istem inštitutu tudi direktor laboratorija za nevidno. Je tudi vitez francoske legije časti in častni občan Evrope, razglašen leta 2016. Kot gostujoči profesor je predaval na evropskih in ameriških univerzah o estetiki in problematiki slepih, danes pa nas bo s svojimi glasbenimi spomini popeljal v svet Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic, pa tudi v svet s sončno krajino navdihnjene glasbe – ali kot je povedal dr. Bavčar: »Glasbe, ki sem si jo posnel na magnetofon, glasbe, ki je kot antidrepresiv.« Govorili bomo o svetu absolutnega poslušanja, pa tudi o dostopnosti slepih do drugih, v svetu vizualnega usidranih umetnosti, o izkušnjah ‘pogleda od blizu’. Z besedami dr. Bavčarja: »Imel sem možnost, da sem v Rimu tipal kip Mojzesa od Michelangela. Izkušnja je bila tako močna, da sem jokal.« Na fotografiji: dr. Evgen Bavčar (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov