Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
»Kriste, kir si imenovan prava luč, zarja, beli dan, s svitlobo si v temi obdan, svejti nom v ta tuj svitli stan!«
Tako zvenijo prvi verzi pesmi Večerna molitev, ki jo je napisal Primož Trubar. 8. junija se vsako leto spomnimo utemeljitelja našega knjižnega jezika, ki naj bi se rodil na ta dan leta 1508. V znamenju Trubarja bo zato ponedeljkova oddaja Literarni nokturno, v kateri boste lahko slišali njegovi liturgični pesmi Kaj bodi večerja Gospodova in kakšna je nje pravilna raba ter Večerna molitev. Trubar ju je leta 1550 objavil v Katekizmu, prvi knjigi v slovenskem jeziku, ki je hkrati tudi prva slovenska tiskana knjiga. Z liturgičnimi pesmimi v slovenščini se je Trubar spopadel s prevladujočo latinščino v cerkveni poeziji, v njih pa poudaril etične vrednote in skrb za znosnejše življenje. Trubarjevi pesmi je za radijski medij interpretiral lani preminuli dramski igralec Milan Štefe.
9. junija pa bo minilo 150 let od smrti klasika angleške književnosti Charlesa Dickensa. V juniju boste v oddaji Humoreska tega tedna spoznavali humorno plat sicer ostrega kritika viktorijanske družbe in razkrinkovalca njenih številnih krivic. Da je imel Dickens izostren smisel za humor priča tudi njegovo prvo delo Pickwickovci, ki je v nadaljevanjih začelo izhajati leta 1836. Glavni junak je dobrodušni čudak Samuel Pickwick, tudi predsednik Kluba Pickwickovcev, katerega člani potujejo po Angliji in preučujejo navade prebivalcev, pri tem pa se zapletajo v razne dogodivščine. Odlomek, ki bo na sporedu v nedeljo, 7. junija, je poslovenila prevajalka in pisateljica Mira Mihelič. Za prevod Pickwickovcev, Faulknerjeve Svetlobe v avgustu in dela Ozri se proti domu, angel Thomasa Wolfa je leta 1963 prejela Sovretovo nagrado, tega leta je bila nagrada za vrhunske književne prevode tudi prvič podeljena.
Ta teden bomo pozornost posvetili še enemu klasiku, 10. junija bo namreč minilo 440 let od smrti Luísa Vaz de Camõesa v lizbonski javni hiralnici, prvega od trojice največjih imen portugalske književnosti. Podobno mednarodno slavo sta ob njem požela le še pesnik Fernando Pessoa in nobelovec José Saramago. Camões je avtor slovitega junaškega epa Luzijada, ki ga je pisal v anonimnosti in revščini, objavil pa leta 1572. V središče pesniške kronike je postavil pomorščaka Vasca da Gamo in njegovo pot v Indijo, v zgodbeni okvir pa vložil številne prigode o junaštvih Portugalcev. Camões, ki je v bojih v Afriki zgubil oko, je ob Luzijadi napisal še veliko liričnih pesnitev. V Glosi se mu je poklonil tudi naš Prešeren: »/…/ kako sreča pevce vdarja; nam spričujeta pisarja Luzijade, Don Kihota, kakošna Parnasa pota – slep je, kdor se s petjem ukvarja /…/«. Avtor scenarija za Literarni večer, ki bo na sporedu v torek, je Andrej Capuder, pisatelj, prevajalec, univerzitetni profesor in politik, ki je umrl avgusta leta 2018. Capuder je kot romanist tudi poslovenil odlomke iz Camõesevega epa.
Ko je 9. novembra 1918 za posledicami španske gripe v Parizu umrl veliki francoski pesnik poljsko italijanskega rodu Guillaume Apollinaire, se je končevala prva svetovna vojna, ki se je je udeležil kot prostovoljec in bil ranjen v glavo. Ironija usode je hotela, da je francosko glavno mesto prekipevalo od radosti nad koncem vojne in da so se prav ob uri pogreba slišali tudi klici »dol z Guillaumom«, ki seveda niso veljali pokojnemu poetu, temveč poraženemu nemškemu cesarju Viljemu II. Pesniku so se po svoje oddolžili njegovi prijatelji, bratje po peresu, Max Jacob, Blaise Cendrars, Pierre Reverdy in André Salmon, katerih pesmi smo izbrali za Literarni nokturno, ki bo na sporedu prihodnjo soboto. Poslušali jih boste v prevodu Aleša Bergerja, ki je za svoj življenjski prevajalski opus prejel Prešernovo nagrado. Bergerjeve Zapiske v klavzuri bomo ta teden objavili v okviru ciklusa Sredi karantene. Aleš Berger se je sredi marca, kot predstavnik ranljive populacije, namreč podal v osamo in sklenil, da bo vsak dan napisal eno stran. Zapisov je skupaj štirideset, konec meseca bodo izšli tudi v knjižni obliki.
Oddaja Literarni nokturno prinaša tudi nekaj sveže izvirne poezije Leva Detele. Se spomnimo, kako smo se še pred nekaj meseci počutili povsem varne, huda bolezen pa je bila le neopredeljena grožnja tam na Daljnem vzhodu? Na Dunaju živeči slovenski pesnik in pisatelj Lev Detela je februarja še potoval po Egiptu, vrnil pa se je v drugačen svet, kot ga je zapustil. Te spremembe odsevajo v pesmih, ki jih je napisal februarja in marca, slišite pa jih lahko v nedeljskem nokturnu.
Tedenski pregled tudi končujemo s slovensko izvirno literaturo. V sobotni Izbrani prozi boste slišali odlomek iz najnovejšega, še neobjavljenega romana pisateljice, pesnice in prevajalke Miriam Drev. Delo, naslovljeno Od dneva so in od noči je pretežno roman v pismih, pa tudi družbeni oziroma zgodovinski roman, saj prikazuje tri časovna obdobja. Iz zornega kota sedanjosti se skozi pisni dialog med Agato in njenim odraslim sinom Jakobom najprej pomaknemo v čas tik po 2. svetovni vojni, nato pa v prehod iz petdesetih v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je protagonistka Pavlina, Agatina mama, odšla v London in Stuttgart. Ključni obrat, ki je vplival na življenja vseh protagonistov, se v tej družinski drami razkrije na koncu. Na tega in seveda izid romana pa bomo morali bralci še malce počakati.
Spored literarnih oddaj med 7. in 13. junijem
7. junij
14.05 Humoreska tega tedna: Charles Dickens: Pickwickovci
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Zapiski v klavzuri (cikel Sredi karantene)
22.05 Literarni portret: Fabjan Hafner
23.50 Literarni nokturno: Lev Detela: Junačenje v času koronavirusa8. junij
23.50 Literarni nokturno: Primož Trubar: Kaj bodi večerja Gospodova9. junij
21.00 Literarni večer: Luís Vaz de Camões (ob 440. obletnici smrti)
23.50 Literarni nokturno: Petra Koršič: Bog z mano10. junij
11.05 Literarna matineja: Aristofan (ciklus Svetovni klasiki)
23.50 Literarni nokturno: Kinga Tóth: Pesmi11. junij
23.05 Literarni nokturno: Ana Pepelnik: Karneval12. junij
23.05 Literarni nokturno: Josef Škvorecký: Prima sezona (ciklus Na valovih humorja)13. junij
18.00 Izbrana proza: Miriam Drev: Od dneva so in od noči
23.50 Literarni nokturno: Pesmi ob smrti Guillauma Apollinaira
Vrhunci literature v zvočni obliki na programu Ars.
»Kriste, kir si imenovan prava luč, zarja, beli dan, s svitlobo si v temi obdan, svejti nom v ta tuj svitli stan!«
Tako zvenijo prvi verzi pesmi Večerna molitev, ki jo je napisal Primož Trubar. 8. junija se vsako leto spomnimo utemeljitelja našega knjižnega jezika, ki naj bi se rodil na ta dan leta 1508. V znamenju Trubarja bo zato ponedeljkova oddaja Literarni nokturno, v kateri boste lahko slišali njegovi liturgični pesmi Kaj bodi večerja Gospodova in kakšna je nje pravilna raba ter Večerna molitev. Trubar ju je leta 1550 objavil v Katekizmu, prvi knjigi v slovenskem jeziku, ki je hkrati tudi prva slovenska tiskana knjiga. Z liturgičnimi pesmimi v slovenščini se je Trubar spopadel s prevladujočo latinščino v cerkveni poeziji, v njih pa poudaril etične vrednote in skrb za znosnejše življenje. Trubarjevi pesmi je za radijski medij interpretiral lani preminuli dramski igralec Milan Štefe.
9. junija pa bo minilo 150 let od smrti klasika angleške književnosti Charlesa Dickensa. V juniju boste v oddaji Humoreska tega tedna spoznavali humorno plat sicer ostrega kritika viktorijanske družbe in razkrinkovalca njenih številnih krivic. Da je imel Dickens izostren smisel za humor priča tudi njegovo prvo delo Pickwickovci, ki je v nadaljevanjih začelo izhajati leta 1836. Glavni junak je dobrodušni čudak Samuel Pickwick, tudi predsednik Kluba Pickwickovcev, katerega člani potujejo po Angliji in preučujejo navade prebivalcev, pri tem pa se zapletajo v razne dogodivščine. Odlomek, ki bo na sporedu v nedeljo, 7. junija, je poslovenila prevajalka in pisateljica Mira Mihelič. Za prevod Pickwickovcev, Faulknerjeve Svetlobe v avgustu in dela Ozri se proti domu, angel Thomasa Wolfa je leta 1963 prejela Sovretovo nagrado, tega leta je bila nagrada za vrhunske književne prevode tudi prvič podeljena.
Ta teden bomo pozornost posvetili še enemu klasiku, 10. junija bo namreč minilo 440 let od smrti Luísa Vaz de Camõesa v lizbonski javni hiralnici, prvega od trojice največjih imen portugalske književnosti. Podobno mednarodno slavo sta ob njem požela le še pesnik Fernando Pessoa in nobelovec José Saramago. Camões je avtor slovitega junaškega epa Luzijada, ki ga je pisal v anonimnosti in revščini, objavil pa leta 1572. V središče pesniške kronike je postavil pomorščaka Vasca da Gamo in njegovo pot v Indijo, v zgodbeni okvir pa vložil številne prigode o junaštvih Portugalcev. Camões, ki je v bojih v Afriki zgubil oko, je ob Luzijadi napisal še veliko liričnih pesnitev. V Glosi se mu je poklonil tudi naš Prešeren: »/…/ kako sreča pevce vdarja; nam spričujeta pisarja Luzijade, Don Kihota, kakošna Parnasa pota – slep je, kdor se s petjem ukvarja /…/«. Avtor scenarija za Literarni večer, ki bo na sporedu v torek, je Andrej Capuder, pisatelj, prevajalec, univerzitetni profesor in politik, ki je umrl avgusta leta 2018. Capuder je kot romanist tudi poslovenil odlomke iz Camõesevega epa.
Ko je 9. novembra 1918 za posledicami španske gripe v Parizu umrl veliki francoski pesnik poljsko italijanskega rodu Guillaume Apollinaire, se je končevala prva svetovna vojna, ki se je je udeležil kot prostovoljec in bil ranjen v glavo. Ironija usode je hotela, da je francosko glavno mesto prekipevalo od radosti nad koncem vojne in da so se prav ob uri pogreba slišali tudi klici »dol z Guillaumom«, ki seveda niso veljali pokojnemu poetu, temveč poraženemu nemškemu cesarju Viljemu II. Pesniku so se po svoje oddolžili njegovi prijatelji, bratje po peresu, Max Jacob, Blaise Cendrars, Pierre Reverdy in André Salmon, katerih pesmi smo izbrali za Literarni nokturno, ki bo na sporedu prihodnjo soboto. Poslušali jih boste v prevodu Aleša Bergerja, ki je za svoj življenjski prevajalski opus prejel Prešernovo nagrado. Bergerjeve Zapiske v klavzuri bomo ta teden objavili v okviru ciklusa Sredi karantene. Aleš Berger se je sredi marca, kot predstavnik ranljive populacije, namreč podal v osamo in sklenil, da bo vsak dan napisal eno stran. Zapisov je skupaj štirideset, konec meseca bodo izšli tudi v knjižni obliki.
Oddaja Literarni nokturno prinaša tudi nekaj sveže izvirne poezije Leva Detele. Se spomnimo, kako smo se še pred nekaj meseci počutili povsem varne, huda bolezen pa je bila le neopredeljena grožnja tam na Daljnem vzhodu? Na Dunaju živeči slovenski pesnik in pisatelj Lev Detela je februarja še potoval po Egiptu, vrnil pa se je v drugačen svet, kot ga je zapustil. Te spremembe odsevajo v pesmih, ki jih je napisal februarja in marca, slišite pa jih lahko v nedeljskem nokturnu.
Tedenski pregled tudi končujemo s slovensko izvirno literaturo. V sobotni Izbrani prozi boste slišali odlomek iz najnovejšega, še neobjavljenega romana pisateljice, pesnice in prevajalke Miriam Drev. Delo, naslovljeno Od dneva so in od noči je pretežno roman v pismih, pa tudi družbeni oziroma zgodovinski roman, saj prikazuje tri časovna obdobja. Iz zornega kota sedanjosti se skozi pisni dialog med Agato in njenim odraslim sinom Jakobom najprej pomaknemo v čas tik po 2. svetovni vojni, nato pa v prehod iz petdesetih v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je protagonistka Pavlina, Agatina mama, odšla v London in Stuttgart. Ključni obrat, ki je vplival na življenja vseh protagonistov, se v tej družinski drami razkrije na koncu. Na tega in seveda izid romana pa bomo morali bralci še malce počakati.
Spored literarnih oddaj med 7. in 13. junijem
7. junij
14.05 Humoreska tega tedna: Charles Dickens: Pickwickovci
18.05 Spomini, pisma in potopisi: Zapiski v klavzuri (cikel Sredi karantene)
22.05 Literarni portret: Fabjan Hafner
23.50 Literarni nokturno: Lev Detela: Junačenje v času koronavirusa8. junij
23.50 Literarni nokturno: Primož Trubar: Kaj bodi večerja Gospodova9. junij
21.00 Literarni večer: Luís Vaz de Camões (ob 440. obletnici smrti)
23.50 Literarni nokturno: Petra Koršič: Bog z mano10. junij
11.05 Literarna matineja: Aristofan (ciklus Svetovni klasiki)
23.50 Literarni nokturno: Kinga Tóth: Pesmi11. junij
23.05 Literarni nokturno: Ana Pepelnik: Karneval12. junij
23.05 Literarni nokturno: Josef Škvorecký: Prima sezona (ciklus Na valovih humorja)13. junij
18.00 Izbrana proza: Miriam Drev: Od dneva so in od noči
23.50 Literarni nokturno: Pesmi ob smrti Guillauma Apollinaira
Potem, ko so se slovenski filmski ustvarjalci v zadnjih dveh letih v Benetkah predstavljali z manjšinskima koprodukcijama Dekle je letelo in Najsrečnejši človek na svetu (slednja v teh dneh prihaja na redni spored naših kinematografov), naši filmarji sodelujejo tudi na jubilejni 80. Mostri. Danes se je v Benetkah odvila svetovna premiera digitalno restavriranega filma Slike iz življenja udarnika. Zanimivo je, da se je igrani celovečerec bosanskega režiserja Bahrudina Bate Čengića na beneški festival vrnil po pol stoletja. Leta 1972 so ga na Lidu namreč prav tako predvajali, vendar ga pozneje po posredovanju tedanje oblasti zaradi provokativne vsebine tako rekoč ni bilo mogoče videti v domačih kinematografih. Ali je Čengićev prikaz stahanovstva, sovjetskega gibanja za večjo delovno storilnost, provokativen še danes? Pred mikrofon smo povabili direktorja fotografije Karpa Godino in Ivana Nedoha, koordinatorja mednarodnega projekta restavriranja omenjenega filma. Foto: Urban Tarman
NAPOVED: Hervé Le Tellier je šestinšestdesetletni francoski pisatelj, avtor številnih knjig, ki pa ga bralci poznajo predvsem po romanu Anomalija, za katerega je dobil leta 2020 Goncourtovo nagrado, najprestižnejšo literarno nagrado v Franciji. Ne le to, tudi študenti francoščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani so mu prisodili svojo Goncourtovo nagrado, zato je bilo vzrokov, zakaj avtorja povabiti v Ljubljano, več. Sinoči je tako nastopil pred polno Kosovelovo dvorano Cankarjevega doma in se pogovarjal s Primožem Vitezom, potem pa tudi odgovarjal na vprašanja študentk. Roman Anomalija je prevedla Janina Kos, za svoje delo dobila nagrado Charlesa Nodiera. O romanu Anomalija, pa tudi o pisateljevih začetkih in še marsičem, se je danes z avtorjem Hervéjem Le Tellierom pogovarjala Tadeja Krečič, celoten pogovor bo objavljen v oddaji Razgledi in razmisleki.
Program 80. Mostre se preveša v drugo polovico. Kot smo poročali v informativnih oddajah, sta med celovečerci, ki se potegujejo za zlatega leva, kritiška favorita filma Nesrečna bitja in Maestro. Prvi je nova mojstrovina režiserja Yorgosa Lanthimosa, pionirja tako imenovanega grškega »čudaškega« vala, in drugi potret slovitega dirigenta in skladatelja Leonarda Bernsteina, predvsem njegovega ljubezenskega življenja, ki je bilo razpeto med odnosom z ženo in njegovo biseksualnostjo. Na spored beneškega festivala pa že prihajajo novi filmi: med njimi je triler Morilec Davida Fincherja, ki je tudi prejel dobre kritiške ocene.
Prvi program Radia Slovenija je tokrat na obisku pri Porabskih Slovencih, z literarno-glasbenim večerom Srebrni breg iz cikla Ars teatralis pa se mu pridružuje še tretji program. Čeprav književnosti v Slovenskem Porabju ni v izobilju, je ta dragocena pričevalka zgodovine, ki je preostalim Slovencem malo poznana. Z dogodkom se torej posvečamo Porabski ustvarjalnosti, z njim pa obeležujemo tudi dve obletnici – več kot 40 let oddaje Sotočja in 60 let Programa Ars. V Slovenskem kulturnem in informativnem centru Lipa v Monoštru na literarnem večeru Srebrni breg, ki ga pripravljajo Prvi program in Program Ars Radia Slovenija v sodelovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem in Državno slovensko samoupravo, nastopajo: pisatelj Dušan Mukič, pisatelj in novinar Karl Holec, urednica in kulturna delavka Marijana Sukič, dramska igralka Irena Varga, napovedovalka Eva Longyka Marušič in glasbena skupina Edna. Scenarist dogodka je igralec, lutkar, režiser in pisatelj Miki Roš, režiser Alen Jelen, glasbeni producent Anton Jurca, urednica oddaje Sotočja je Mateja Železnikar, redaktor Ars teatralisa Žiga Bratoš.
Takt festivalu je na uvodni novinarski konferenci na Lidu dal predsednik glavne žirije, Američan Damien Chazelle. »Pomembno je, da od umetnosti živijo tudi ljudje, ki jo ustvarjajo,« je v sredo dejal režiser hollywoodskih filmov Ritem norosti, Dežela la la in Babilon. "Kot veste, je danes 121. dan stavke hollywoodskih scenaristov in 48. dan, ko stavkajo igralci. Na kratko bom spregovoril o tej temi. Ključno je, da ima vsako umetniško delo vrednost samo po sebi, da ni samo kos vsebine, kar je ta hip najljubša beseda v Hollywoodu. Glede stavke je na mizi veliko vprašanj, vendar se mi zdi, da je to osrednje. Od tod izvira razprava o nadomestilih in tako naprej. V resnici gre za to, da bi ljudje za vsako ustvarjeno umetniško delo dobili plačilo. Verjamem, da ima umetnost prednost pred vsebino. Tukaj smo zato, da na glas povemo, da ta boj poteka. To je tudi razlog, da številni, ki bi po mojem mnenju z veseljem prišli na festival, ne morejo biti tukaj. To so težki časi v Hollywoodu, zlasti za scenariste in igralce, pa tudi za celotne ekipe; za vse, ki jih je prizadela zaustavitev dela. To želim poudariti, medtem ko smo v Benetkah in slavimo filmsko umetnost." In štafeto je od Chazella prevzel eden od največjih hollywoodskih zvezdnikov srednjih let, ki je imel zeleno luč za obisk Lida, saj je z režiserjem Michaelom Mannom posnel film neodvisne produkcije, ki je z igralskim sindikatom uspel podpisati vmesni dogovor in z njim omogočil promocijo filma. Mediji so ugibali, ali bo Adam Driver v znak solidarnosti festival izpustil, toda Driver je, kot je dejal, prav zato raje nastopil. "Zakaj lahko manjše distribucijsko podjetje, kot sta Neon in STX International, z vmesnim dogovorom izpolni sanjske zahteve sindikata igralcev SAG, veliko podjetje, kot sta Netflix in Amazon, pa ne? In vsakič, ko člani sindikata SAG podpremo film, ki je podpisal začasni sporazum, je samo še bolj očitno, kdo je pripravljen podpreti sodelavce in kdo ne. Ko se je pojavila priložnost začasnega dogovora, je to še dodaten razlog, zakaj podpreti sindikat. In zato sem tukaj, da jih podpiram, da sem solidaren z njimi; da pokažem, da gre v resnici za ljudi, s katerimi ustvarjamo." Biografska drama Ferrari o italijanskem dirkaču in ustanovitelju znamke superšportnih avtomobilov, Enzu Ferrariju z Driverjem v glavni vlogi, je po poročanju revije Varity še pred premiero doživela šestminutni stoječi aplavz. Objavljene so že prve recenzije. Film o zgodnjih, smrtonosnih časih formule 1 in o dirkaškem geniju po poročanju britanskega portala Screen Daily nikoli ne uspe prestaviti v najvišjo prestavo; zdi se, da so v montaži izrezali nekaj prizorov, kar se v filmu opazi. Svetovno premiero je v Benetkah že doživel igrani celovečerec Dogman, film režiserja Luca Bessona, avtorja Velike modrine, Petega elementa in Nikite. Dogman je njegov prvi film, ki se v Benetkah poteguje za zlatega leva. In zgodba: Caleb Landry Jones igra od vsega hudega zdelanega moškega, ki najde odrešitev v ljubezni do psov. Besson je povedal, da so se med pripravami družili s krdelom psov. Jutranji ritual je pomagal, da so se vsi – tako psi kot ljudje – dobro razumeli. "Pišem že od svojega 16. leta, vsako jutro ob petih zjutraj, in to je moj način pobega s tega sveta. Film je spodbudil neki članek. Ko sem ga prebral, sem pomislil, kakšno življenje ima lahko fant s tako odrezanimi koreninami, potem ko so ga starši zapirali v kletko? Ali postaneš terorist ali Mati Tereza oziroma kdo sploh lahko postaneš? Poskusil sem si predstavljati njegovo življenje. In nastal je Dogman." V Benetkah so že odvrtele premiere novih filmov Pabla Larraina El Conde – satire, ki čilskega diktatorja Augusta Pinocheta prikazuje kot 250 let starega vampirja – ter novega celovečerca Yorgosa Lanthimosa, pionirja tako imenovanega »grškega čudaškega vala«. Film z naslovom Nesrečna bitja je znova posnel z Emmo Stone. O izbranih filmih, pa tudi o bosanski klasiki Slike iz življenja udarnika, ki jo bodo po pol stoletja znova zavrteli v Benetkah, potem ko so pri njeni digitalni restavraciji sodelovali tudi slovenski filmarji, pa več v prihodnji oddaji oziroma z besedami Damiena Chazella, ki je na Mostri citiral Fellinija: Viva il cinema! Foto: Wikipedia
"So rekli v šoli, da že vse vem, pa da zato lahk' v jamo grem; si bomo nakopali plačo, pa jo bomo dali za pijačo!" – To je bilo geslo enega od mladih velenjskih rudarjev na "skoku čez kožo", obrednem sprejemu novih rudarjev v rudarski poklic. Številne takšne in podobne šege, navade in obrede življenjskega kroga na Slovenskem je v želji po celoviti predstavitvi kulturnega izročila, ki nas v Sloveniji spremlja od rojstva do smrti in vsem vmes, prvič med trde platnice zbral Ambrož Kvartič, doktor etnologije in kulturne antropologije ter redni sodelavec naše radijsko-televizijske hiše. O svoji pregledni monografiji z naslovom Od imena do spomina se je pogovarjal z Urbanom Tarmanom, ki ga je naprej vprašal, kako je prepoznal "nišo", torej, da takšne celostne predstavitve običajev in obredov pri nas še ni bilo.
Triletni evropski projekt "B-Air – Zvočna umetnost za malčke, dojenčke in ranljive skupine", katerega katerega nosilec je Radio Slovenija, širi naše dojemanje zvoka in njegovega pomena za ranljive skupine – tudi najmlajše. Ti so med drugim v ospredju mednarodnega večdisplinarnega simpozija, ki se v okviru projekta B-AIR v sodelovanju z Ustanovo Imago Sloveniae odvija na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Zvok izrazito vpliva na človeške možgane – na razvoj otroka, na ustvarjalno mišljenje, lahko ima tudi terapevtske učinke. Projekt B-AIR želi misliti potencialnost zvoka – ste kdaj denimo razmišljali o pomenu zvoka v porodni sobi? Tudi to je ena od tem dvodnevnega simpozija, ki se posveča vlogi zvoka in glasbe v občutljivih človeških obdobjih ter okoliščinah, posebej v najzgodnejšem razvoju. Zbralo se je 24 strokovnjakov z različnih področij, zvoku pri porodu pa se posveča Zalka Drglin z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Otrok sliši že v materinim telesu, najprej zvoke telesa, pozneje tudi njen glas.Zato je pomembno, da sodelujoči pri porodu šepetajo oziroma govorijo s toplim tonom, saj to omogoči spoznavanje med novorojenčkom in njegovimi bližnjimi. Glede vidika porodnice pravi, da pomaga, če se počutijo varne in sprejete v prostoru, da se lahko tudi glasovno izražajo, kar porod olajša. Če bi morda mislili, da je svet gluhih brez zvoka, to ne drži, opozarja več sodelujočih. Dana Papachristou in Yorgos Samantos sta predstavila projekt Audibility, v okviru katerega so izvedli več delavnic v šolah, eno pa so namenili tudi odraslim. Pri tem so so sodelovali z različnimi umetniki in umetnicami, nekaterimi med njimi tudi gluhimi ali naglušnimi. Poudarjata, da je razmislek o tem, kako zvok dojemajo gluhi in naglušni, pomemben tudi za tiste, ki slišijo. Kako se tudi nezavedno glasbeno in glasovno izražamo v vsakdanjem življenju, pa zanima Jako Škapina, ki se ukvarja s tako imenovano pedagogiko sodelovalne vokalne improvizacije, umetniške oblike spontanega glasbenega izražanja. Glas pogosto uporabljamo ne da bi o njem posebej razmišljali, pravi. V ponedeljek pa bo Jaka Škapin v okviru projekta B AIR izvedel tudi brezplačno delavnico gibalno-vokalne improvizacijo za ljudi s Parkinsonovo boleznijo in njihove svojce.
Avtobiografsko knjigo z naslovom Nikogaršnji sin je v sodelovanju z lani maja preminulim pisateljem iz Trsta Borisom Pahorjem v italijanskem jeziku napisala Cristina Battocletti, novinarka in pisateljica.
Ministrstvo za kulturo je skupaj s SNG opera in balet Ljubljana ter SNG opera in balet Maribor na tiskovni konferenci podalo izjavo o reševanju problematike zaposlovanja baletnikov v obeh zavodih. S prekarnim delom je namreč, tako kot na številnih drugih področjih, močno prežeto tudi baletno ustvarjanje v obeh ustanovah, ki s plesnima ansambloma sicer žanjeta uspehe doma in v tujini. Poklic baletnega plesalca v Sloveniji ima, poleg fizično zelo zahtevnih pogojev in načina dela, tako grenak priokus glede statusa zaposlitve in s tem povezane socialne varnosti in prihodnosti. Ministrica dr. Asta Vrečko je predstavila prvi konstruktiven korak in naznanila 20 novih rednih zaposlitev. Kot je opozoril umetniški direktor mariborskega baleta Edvard Clug, je trenutno v mariborskem baletnem ansamblu kar 24 honorarno zaposlenih plesalcev, ki so nosilci baletnega repertoarja mariborske baletne hiše.
Na današnji dan, 23. 08., je pred tridesetimi leti umrl arhitekt in profesor Edvard Ravnikar (1907–1993), utemeljitelj slovenske modernistične arhitekture in eden od najbolj izvirnih prenašalcev Plečnikovega izročila. Dr. Aleš Vodopivec, arhitekt in redni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, poudarja, da je bil Ravnikar dobrih trideset let po koncu druge svetovne vojne najvidnejša avtoriteta na področju arhitekture, urbanizma in oblikovanja na celotnem prostoru bivše Jugoslavije, bil je tudi pionir modernega urbanizma, pa pionir oblikovanja v slovenskem prostoru in izjemno aktiven publicist ter nenazadnje izjemno pomemben in karizmatičen profesor, ki je zaznamoval cele generacije arhitektov. Spomnimo na nekatere njegove arhitekturne projekte, kot so celovit načrt za gradnjo Nove Gorice, Ljubljanska vrata oziroma stolpnici na Trgu republike in ureditev tega trga, Cankarjev dom, blagovnica Maximarket, Kranjska občinska zgradba, kostnica žrtvam prve svetovne vojne na Žalah, študentsko naselje v Rožni dolini idr. Ta večkrat nagrajeni ustvarjalec je za seboj pustil izjemen in raznolik opus. Zato bo v letu, ko obeležujemo 30. obletnico njegove smrti in ko je vlada na pobudo Ministrstva za kulturo razglasila za Ravnikarjevo leto, potekalo več dogodkov. Med večjimi so na primer postavitev razstave Ravnikarjeva Nova Gorica, odprtje dopolnjene razstave Mesto in prebivalci v 50. in 60. letih v Goriškem muzeju in organizacija dogodka Dan arhitektov, ki bo oktobra potekal v Novi Gorici. Foto: RTV SLO
Eden bolj izstopajočih primerov solidarnosti na mednarodni umetniški sceni je zbirka del Muzeja sodobne umetnosti iz Skopja. Ta je nastala po tamkajšnjem uničujočem potresu leta 1963, ko so se na vabilo tega muzeja z donacijo svojih umetniških del odzvali številni mednarodno uveljavljeni umetniki_ice. Tako je leta 1970 zaživela nova zbirka v novem skopskem muzeju. Ob šestdeseti obletnici potresa pa je nastala dunajska razstava, ki izpostavlja to izjemno gesto solidarnosti. Razdeljena je na dva dela. Prvi del je nekakšen arhiv, ki prikazuje, kako je potekala obnova Skopja po potresu. Drugi del pa vključuje dela sedmih umetnikov_ic (Brook Andrew, Yane Calovski & Hristina Ivanoska, Siniša Ilić, Iman Issa, Gülsün Karamustafa, Barbi Marković in Elfie Semotan), ki jih je k sodelovanju povabil umetniški kolektiv WHW (Ivet Ćurlin, Nataša Ilić und Sabina Sabolović). Gre za naročena, novonastala dela. Povabljeni_e so odpotovali_e v Skopje, si tam izbrali neko umetniško delo priznanega umetnika, na primer Pabla Pisassa, Mereta Oppenheima ali Sola LeWitta, ter se nanj odzvali_e s svojim umetniškim delom. Razstava s svojim konceptom tudi preizprašuje zgodovino sodobne umetnosti, predvsem pa obiskovalce_ke vabi, da začutijo danes prepotrebno solidarnost. Foto: Gregor Podlogar
Pod rubriko »Instant kult« so na FeKKu letos predstavili retrospektivo kratkih eksperimentalnih filmov Tare Najd Ahmadi, za katere je Anja Banko zapisala, da jih povezuje intimna izkušnja avtorice kot ženske, umetnice, aktivistke, izseljenke in priseljenke z geslom »osebno je politično«. V svojih filmih, ki prepletajo animirane, dokumentarne in igrane elemente, Najd Ahmadi pogosto obravnava izkušnjo izseljenstva in zapletenega odnosa do svoje izvorne države, Irana. V filmih Teden z Azar ali na primer Moji nespečni prijatelji svoje osebne izkušnje neposredno v dialogu z umetnico podajajo tudi drugi posamezniki, s katerimi se prijateljsko zbližuje v izkušnji eksistencialne stiske.
Mednarodni festival sodobne odrske umetnosti, ki ga pripravlja zavod Bunker bo na različnih prizoriščih ponudil umetniške dogodke, ki jih letos, tudi v luči nedavnih poplav, povezuje kolektivnost in zavezanost skupnosti.
"Pogum je spregovoriti o krivici pred lučmi. Pogum je postaviti naše zgodbe na oder. Pogum je zasesti javne prostore z našimi zgodbami." To so besede, v znamenju katerih letos teče tako imenovani Ne-festival, kreativno in izobraževalno srečanje ustvarjalcev in ljubiteljev gledališča zatiranih. Gre za metode, ki jih uporabljajo tudi pedagogi in terapevti, da bi dali prostor zamolčanim temam in ljudem, katerih glas se v družbi redko sliši. Letošnja, enajsta izvedba Ne-festivala je zaradi posledic poplav v Ljubljani, ne v Gornjem Gradu kot prejšnja leta. Po navadi smo ob obisku gledaliških predstav gledalci, tako imenovano gledališče zatiranih pa govori o gled-igralcih, saj tudi obiskovalci stopajo v procese predstave. Bolj zadržanim to morda olajša združitev gledališča zatiranih z gledališčem senc, kot ga razvija Claudia Signoretti, mentorica ene izmed delavnic na festivalu. Prav zaslon, značilen za senčno gledališče, ljudem pomaga, da se sprostijo, saj niso tako izpostavljeni, pravi. Nocojšnji program festivala ob delavnicah in neformalnem druženju prinaša dve večerni predstavi – forumsko predstavo Zaporniške verige in satirični kabaret Od paleolita do tvita. Režiser je Jaka Andrej Vojevec, ob Barbari Polajnar eden izmed soorganizatorjev. KUD Transformator nefestival pripravlja že enajstič, tokrat zaradi posledic poplav v Ljubljani, razen enega dogodka v domu za starejše občane Gornji Grad. Festival ima tokrat humanitarno noto, saj bodo honorarje in prostovoljne prispevke namenili žrtvam poplav. Letošnja tema prostor poguma je tako dobila še nov pomen.
Festival Seviqc že od svojega začetka deluje pod sloganom Semper viva quam creata – Vedno živa, kakor pravkar ustvarjena in kot tak ponuja historično ozaveščene izvedbe glasbe starejšega datuma nastanka. Do konca avgusta bo na zgodovinsko zanimivih lokacijah v poslušanje ponudil šest raznolikih koncertov. Trije bodo potekali na gradu Brežice, po en pa na gradu Bogenšperk, na Gradu Snežnik in v Hudičevem turnu.
Najhuje je na Gorenjskem, v Savinjski dolini in na Koroškem, je povedala ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. V Škofji Loki se je porušil most, precejšnjo škodo je utrpela tamkajšnja enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Poškodovan je Ravnikarjev spomenik v Begunjah, Tavčarjeva domačija v Poljanski dolini in več knjižnic. S Koroške celostnih informacij še ni, gotovo je škoda nastala v Koroškem pokrajinskem muzeju in Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, na ministrstvu pa so izvedeli, da jo je utrpela tudi enota Pokrajinskega arhiva Maribor na Ravnah, gotovo pa še marsikje. Na ministrstvu za kulturo so že v petek aktivirali državni načrt, ustanovili so tudi posebno delovno skupino, ter v sodelovanju strokovnjaki pripravili aplikacijo za popis škode. Opisana škoda seveda ni vsa, informacije se še zbirajo, veliko je dislociranih enot, kjer bo škoda vidna v naslednjih dneh, kot pa so opozorili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, bo določen del škode viden šele s prvo zmrzaljo. Na ministrstvu za kulturo pa so sicer že v petek aktivirali državni načrt ob poplavah, kar se je zgodilo prvič. Pomoč z opremo, prenos znanja, koordinacija glede zaščite in sanacije ter drugih potreb bo med nalogami, ki se jim bo posvečala novoustanovljena strokovna skupina. V sodelovanju s strokovnjaki so na ministrstvu pripravili smernice za prebivalstvo, kako zaščititi to, kar je bilo poplavljeno ter enostaven način, na katerega lahko na spletni strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine lastniki kulturne dediščine evidentirajo nastalo škodo. Zaradi plazov ostaja ogrožena kulturna dediščina v Idriji in na Ptuju, kjer gre tudi za posledice preteklih nesreč. O načinih financiranja popravil bo več znanega po natančnejši oceni škode. Pomagali bodo tudi samozaposlenim, sicer pa se je ministrica zahvalila številnim, ki pomagajo in izpostavila pomen medijev, saj je informiranje v takih časih ključnega pomena. Stik z lokalnimi skupnostmi bo ključen tudi v prihodnje. Ministrica za kulturo Asta Vrečko z ekipo si bo v petek ogledala nekatere najbolj prizadete predele na Gorenjskem, in sicer Škofjo Loko, Begunje na Gorenjskem in Kamnik. Na terenu so že strokovnjaki z izkušnjami. Čeprav so v prvi vrsti torej pomembna človeška življenja, pa ohranjanje kulture pomeni tudi ohranjanje spomina, včasih tudi na zelo osebni ravni nam ljubih predmetov. Foto: BoBo
V Delavsko svetovalnico se vsak dan po pomoč zatečejo številne delavke in delavci, ki se soočajo s kršitvijo delavskih pravic in z zlorabami pri svojem delu. Stripar Ivan Mitrevski je v stripu Nevidna življenja zbral, ubesedil in narisal več kot sto zgodb, ki kažejo na pasti vse bolj razširjenih prekariziranih delovnih odnosov. Strip Nevidna življenja prinaša zgodbe delavk in delavcev, katerih delo velikokrat velja za samoumevno, o zapletih in zlorabah, ki jih doživljajo na delovnem mestu, pa se govori le izjemoma. Avtor Ivan Mitrevski zato pravi, da so v določeni meri nevidna. In čeprav se s kršenjem delavskih pravic najpogosteje srečujejo zaposleni v gradbeništvu in industriji. Čeprav so zgodbe delavk in delavcev, ki jih najdemo v stripu najpogosteje tragične ali pa vsaj pretresljive, jih Mitrevski ubesedi in nariše z zanj značilnim humornih pristopom. A kot pravi, mu tokrat humorja ni bilo treba posebej iskati, saj ga je črpal iz prizorov, ki jim je bil priča. Kot še dodaja avtor, je strip Nevidno življenje namenjen vsem, ki so se znašli na slovenskem trgu dela, ter poudarja, da zgodbe delavstva niso zgolj zgodbe posameznikov, temveč zgodbe te dobe. Foto: spletna stran avtorja
Pred premiero novega filma Wesa Andersona z naslovom Asteroid City je Gorazd Trušnovec pripravil razmislek o slogovnih posebnostih avtorja Francoske depeše, Grand Budapest hotela, Kraljestva vzhajajoče lune, Veličastnih Tenenbaumov in Rushmora, če omenimo le nekaj njegovih filmov.
Počasi se bliža jesen in začenjamo razmišljati o filmih, ki se bodo v letošnjem tradicionalno filmsko najmočnejšem letnem času, zavrteli na platnih naših kinematografov. Stavka ameriških scenaristov in igralcev se sicer še nadaljuje, in tako Beneški filmski festival, ki praviloma predstavlja začetek jesenske filmske sezone, že načrtuje program brez ameriških filmov – igralci, ki stavkajo, namreč v skladu s pravilnikom ne smejo promovirati svojih filmov. Kako bo s tem, bomo še videli, Igor Harb pa je pripravil seznam filmov, ki sodijo med najbolj pričakovana dela letošnje jeseni.
Na Sarajevskem filmskem festivalu, ki se začenja prihodnji petek, se bo za nagrade potegovalo 49 filmov in 19 najboljših serij iz regije. Oba slovenska aduta, Inhumanum in Trigrad, sta nominirana v najprestižnejši kategoriji, torej za najboljšo dramsko serijo. Marko Rozman se je ob uvrstitvi v tekmovalni program pogovarjal s Sonjo Prosenc, režiserko nadaljevanke Trigrad, ki je nominirana tudi v večini igralskih kategorij (Katarina Stegnar za najboljšo igralko in Marko Mandić za najboljšega igralca, Suzana Krevh za igralko v epizodni vlogi in za vzhajajočo zvezdo), poleg tega so Gregor Fon, Nina Zupančić in Sonja Prosenc nominirani za najboljši scenarij, Sonja Prosenc pa tudi za režijo posamezne epizode.
Neveljaven email naslov