Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skladbe za kitaro Fernanda Sora, Rolanda Dyensa in Aleša Strajnarja ter samospevi Franza Schuberta.
Peti koncert v Komornem studiu bosta izvedla kitarist Žarko Ignjatović in baritonist Lucas Somoza Osterc.
Kitarist Žarko Ignjatović bo na radijskem koncertu izvedel dela za solistično kitaro Fernanda Sora, Rolanda Dyensa in Aleša Strajnarja. Z baritonistom Lucasom Somozo Ostercem pa bo predstavil izbor samospevov iz cikla Lepa mlinarica Franza Schuberta v priredbi za glas in kitaro. V prenosu koncerta iz studia 13 Radia Slovenija poslušajte tudi pogovor z umetnikoma.
Kitarist Žarko Ignjatović je nižjo in srednjo glasbeno šolo končal v rojstnem Pulju na Hrvaškem. Diplomiral je pri profesorju Darku Petrinjaku na glasbeni akademiji v Zagrebu, hkrati pa je študij kitare zaključil še pri profesorici Margi Bäuml – Klasinc na Visoki šoli za glasbo v Gradcu. Leta 1995 je opravil triletni podiplomski študij na Mozarteumu v Salzburgu v razredu profesorja Eliota Fiska. Aktivno je sodeloval na več seminarjih svetovno znanih kitaristov. Je dobitnik številnih nagrad na nekdanjih republiških in zveznih tekmovanjih. Od leta 1984 živi v Ljubljani. Je redni profesor za kitaro in komorno igro na Pedagoški fakulteti v Mariboru in profesor kitare na Glasbeni gimnaziji v Celju. Poleg solističnih nastopov doma in v tujini se posveča tudi komorni igri. Redno snema za radio in televizijo. Leta 1998 je izšla njegova prva samostojna zgoščenka z deli Weissa, Piazzolle, Tippetta, Bogdanovića in Rojka, leta 2001 pa druga, “Hic et nunc”, ki je posvečena glasbi sodobnih slovenskih skladateljev. Posnel je dve zgoščenki s kitaristom Jerkom Novakom, eno s čelistom Nebojšo Bugarskim, pred kratkim pa je izšla najnovejša plošča, ki sta jo posnela z mezzosopranistko Barbaro Jernejčič Fürst.
Baritonist Lucas Somoza Osterc se je rodil v Buenos Airesu v Argentini. Vokalno tehniko je izpopolnjeval pri profesorju Victorju Srugu in leta 2010 končal študij opernega in koncertnega petja v Instituto Superior de Arte del Teatro Colón v Buenos Airesu. Med letoma 2007 in 2010 je bil štipendist ustanove Fundación Música de Cámara, kjer se je izpopolnjeval v interpretaciji oratorjev in nemških ter francoskih samospevov pri znanem profesorju Guillermu Opitzu. Leta 2008 je debitiral v vlogi Mercutia (Gounod, Romeo in Julija) za Juventus Lyrica v Teatro Avenida v Buenos Airesu. V letih, ki so sledila, je pel skupaj s tem ansamblom in z zasedbo Buenos Aires Lírica ter sodeloval pri produkcijah nekaterih oper: Fidelio, Madama Butterfly, TheFairy Queen, Belisario in Iskalci biserov. V SNG Opera in balet v Ljubljani je poustvaril lik Moralesa v Bizetovi Carmen, Ludovica v operi Lepotica in zver Philipa Glassa, Antonia v Figarovi svatbi in Barona Douphola v Verdijevi Traviati. V vlogi Krjavlja je sodeloval pri krstni izvedbi nove slovenske opere Deseti brat Aleša Makovca.
Skladbe za kitaro Fernanda Sora, Rolanda Dyensa in Aleša Strajnarja ter samospevi Franza Schuberta.
Peti koncert v Komornem studiu bosta izvedla kitarist Žarko Ignjatović in baritonist Lucas Somoza Osterc.
Kitarist Žarko Ignjatović bo na radijskem koncertu izvedel dela za solistično kitaro Fernanda Sora, Rolanda Dyensa in Aleša Strajnarja. Z baritonistom Lucasom Somozo Ostercem pa bo predstavil izbor samospevov iz cikla Lepa mlinarica Franza Schuberta v priredbi za glas in kitaro. V prenosu koncerta iz studia 13 Radia Slovenija poslušajte tudi pogovor z umetnikoma.
Kitarist Žarko Ignjatović je nižjo in srednjo glasbeno šolo končal v rojstnem Pulju na Hrvaškem. Diplomiral je pri profesorju Darku Petrinjaku na glasbeni akademiji v Zagrebu, hkrati pa je študij kitare zaključil še pri profesorici Margi Bäuml – Klasinc na Visoki šoli za glasbo v Gradcu. Leta 1995 je opravil triletni podiplomski študij na Mozarteumu v Salzburgu v razredu profesorja Eliota Fiska. Aktivno je sodeloval na več seminarjih svetovno znanih kitaristov. Je dobitnik številnih nagrad na nekdanjih republiških in zveznih tekmovanjih. Od leta 1984 živi v Ljubljani. Je redni profesor za kitaro in komorno igro na Pedagoški fakulteti v Mariboru in profesor kitare na Glasbeni gimnaziji v Celju. Poleg solističnih nastopov doma in v tujini se posveča tudi komorni igri. Redno snema za radio in televizijo. Leta 1998 je izšla njegova prva samostojna zgoščenka z deli Weissa, Piazzolle, Tippetta, Bogdanovića in Rojka, leta 2001 pa druga, “Hic et nunc”, ki je posvečena glasbi sodobnih slovenskih skladateljev. Posnel je dve zgoščenki s kitaristom Jerkom Novakom, eno s čelistom Nebojšo Bugarskim, pred kratkim pa je izšla najnovejša plošča, ki sta jo posnela z mezzosopranistko Barbaro Jernejčič Fürst.
Baritonist Lucas Somoza Osterc se je rodil v Buenos Airesu v Argentini. Vokalno tehniko je izpopolnjeval pri profesorju Victorju Srugu in leta 2010 končal študij opernega in koncertnega petja v Instituto Superior de Arte del Teatro Colón v Buenos Airesu. Med letoma 2007 in 2010 je bil štipendist ustanove Fundación Música de Cámara, kjer se je izpopolnjeval v interpretaciji oratorjev in nemških ter francoskih samospevov pri znanem profesorju Guillermu Opitzu. Leta 2008 je debitiral v vlogi Mercutia (Gounod, Romeo in Julija) za Juventus Lyrica v Teatro Avenida v Buenos Airesu. V letih, ki so sledila, je pel skupaj s tem ansamblom in z zasedbo Buenos Aires Lírica ter sodeloval pri produkcijah nekaterih oper: Fidelio, Madama Butterfly, TheFairy Queen, Belisario in Iskalci biserov. V SNG Opera in balet v Ljubljani je poustvaril lik Moralesa v Bizetovi Carmen, Ludovica v operi Lepotica in zver Philipa Glassa, Antonia v Figarovi svatbi in Barona Douphola v Verdijevi Traviati. V vlogi Krjavlja je sodeloval pri krstni izvedbi nove slovenske opere Deseti brat Aleša Makovca.
Helena Korošec je doktorica znanosti, kot visokošolska učiteljica je zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani za področje lutkovnega in dramskega izražanja. Po končanem študiju v okviru nemškega inštituta za zvočno terapijo je pridobila certifikat praktičarka zvočne masaže Peter Hess® in certificirana strokovnjakinja Peter Hess KliK® na področju komunikacije z zvokom za otroke. Metode dela z zvokom in njegove učinke študira v okviru Britanske akademije za terapijo z zvokom oziroma The British Academy for Sound Therapy. Z dr. Heleno Korošec smo se pogovarjali o glasbi in lutki v pedagoškem procesu, pa tudi o delovanju zvočnih posod na človekovo celostno počutje. Potovali smo na Miklavževo goro v Tuhinjski dolini, se spomnili na ljudsko muziciranje in tradicijo pritrkavanja ter razmišljali o povezavi med zvokom gonga in zvenom zvonov. foto:dr. Helena Korošec (osebni arhiv)
Ob 8.02 se nam bo po telefonski zvezi pridružila lutkovna oblikovalka in akademska slikarka Agata Freyer. Spomnili se bomo Zvezdice Zaspanke in drugih marionet, ki so v mali dvoranici v kotu Levstikovega trga nastopale v lutkovnih predstavah, tudi Žogice Marogice češkega avtorja Jana Malika v režiji Jožeta Pengova, ki je aktualna še danes. »Dedek in babica pripadata odpisani generaciji, kljub temu pa skupaj z otroki odpihneta papirnatega zmaja.« Potovali bomo v preddverje Križank, ko vreme še ni bilo tako turbulentno in je ob toplih večerih izvedbo operne predstave zmotilo le oddaljeno brnenje mopeda znamke Tomos, in razmišljali o prepletu likovne umetnosti in glasbe v umetniškem opusu in življenju. Tudi to sobotno jutro vas vabimo, da skupaj z nami zapojete, zaplešete, obudite spomin in z nami delite zgodbo iz časa Vaše mladosti, mladosti naših staršev, babic in dedkov. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si »Z glasbo si lahko pomagamo. Z glasbo se lahko povežemo.« Na fotografiji: lutkovna oblikovalka in akademska slikarka Agata Freyer (osebni arhiv)
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene.« (dr. Maja Derlink) Učinki poslušanja glasbe so raznovrstni, glavni mehanizem delovanja pa je prek vzbujenih čustev in s tem povezane aktivacije različnih možganskih omrežij. Fiziološki učinki se kažejo v srčno-žilnih spremembah, spremembi dihanja, izločanju hormonov, v imunskem sistemu in mišični napetosti. Psihološki učinki glasbe so vidni na področju psihomotoričnega, čustvenega, miselnega in socialnega delovanja posameznika. »Z glasbo si lahko pomagamo. Z glasbo se lahko povežemo.« Poslušanje glasbe je nefarmakološka, cenovno dostopna in neinvazivna metoda zdravljenja, njeni začetki segajo do prvih civilizacij. Starejši so danes v tem smislu odrinjeni, saj danes poslušanje glasbe temelji na uporabi tehnologije, ki je starejšim manj dostopna. Po drugi strani poslušanje glasbe posamezno, predvsem pa v skupini omogoča povezovanje med ljudmi, kar je osnova dobrega razvoja in ohranjanja zdravja vsakega posameznika, tudi starostnikov. Program S skritim leskom se oglaša zakopan spomin nastaja v sodelovanju s strokovnimi sodelavci in z mislijo na učinke poslušanja glasbe na psihofizično počutje, pa tudi v želji snovati skupaj in prispevati k vidnosti že obstoječih raziskav s področja vpliva glasbe na psihofizično počutje. Saj – kot je zapisala dr. Isabelle Peretz s kanadske katedre za raziskave nevrokognitivnih funkcij glasbe: »Glasba zmanjšuje stres in tesnobo. Lajša bolečino in v telesu sprošča molekule užitka. To je znanstveno dokazano. Zakaj bi se torej temu odrekali?« Program soustvarjajo: dr. Maja Derlink (Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani), lutkovna oblikovalka in pedagoginja Agata Freyer, Katarina Habe (Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani), glasbena terapevtka Mihaela Kavčič, dr. Helena Korošec (Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani), prof. Uroš Kovačič (Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani), dr. mag. Špela Loti Knoll (Inštitut Knoll za glasbeno terapijo in supervizijo), režiser, lutkar, pedagog in violončelist Edi Majaron, dr. Rajko Muršič (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), dr. med. spec. Igor M. Ravnik, študentka socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti Veronika Rogelj in sodelavci Radia Slovenija (Mojca Blažej Cirej, Urban Gruden, Darja Hlavka Godina, Alen Jelen, Tina Ogrin, Gregor Pirš, Saška Rakef in drugi).
Neveljaven email naslov