Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Protestna uprizoritev simbolne smrti.
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je pred ministrstvom za kulturo izvedel tretjo protestno akcijo, ki ji je dal naslov Poslednja akcija za kulturo. Potem ko so kulturniki na prvih protestih polepili ministrstvo z listi, na katere so napisali pozive in klicaje, na drugih pred vrati ministrstva pustili svoje poklicne predmete in rekvizite, ki jih zaradi ne-dela ne morejo uporabljati, so se na tretjih protestih ulegli na cesto pred ministrstvo in nekaj časa nepremično ležali ter tako uprizorili simbolno smrt.
Del tretjih protestov je tudi delo Braca Dimitrijevića, ki je razprostrto na stavbi Muzeja sodobne umetnosti Metelkova in gleda v ministrstvo za kulturo. Predstavlja slehernika, in sicer tistega slehernika, ki ga je epidemija prizadela, ki se ga ne sliši in podcenjuje. Delo ima naslov Naključni mimoidoči, ki sem ga srečal in kliče k dialogu z ministrstvom.
Razlogi za proteste so enaki, ponavljajo se že desetletje. Umetnostna zgodovinarka Petja Grafenauer je povedala, da kulturni sektor tudi pred to vlado ni bil reorganiziran, ni bil premišljen, politika se ga izogiba …, ukrepi v času epidemije pa niso zadostni. Dodala je še, da si želi, da bi po poletnem času kulturniki oblikovali svojo vizijo tega, kako bi morala kultura v Sloveniji delovati.
Čeprav je imel tretji protest naslov Poslednja akcija za kulturo, to ne pomeni, da kulturniki odslej ne bodo več protestirali. Odslej se bodo pridružili skupnim petkovim protestom, “množični manifestaciji proti fašizmu, militarizaciji in represiji, ki jo pripravlja več političnih pobud in novih političnih skupnosti”.
Protestna uprizoritev simbolne smrti.
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je pred ministrstvom za kulturo izvedel tretjo protestno akcijo, ki ji je dal naslov Poslednja akcija za kulturo. Potem ko so kulturniki na prvih protestih polepili ministrstvo z listi, na katere so napisali pozive in klicaje, na drugih pred vrati ministrstva pustili svoje poklicne predmete in rekvizite, ki jih zaradi ne-dela ne morejo uporabljati, so se na tretjih protestih ulegli na cesto pred ministrstvo in nekaj časa nepremično ležali ter tako uprizorili simbolno smrt.
Del tretjih protestov je tudi delo Braca Dimitrijevića, ki je razprostrto na stavbi Muzeja sodobne umetnosti Metelkova in gleda v ministrstvo za kulturo. Predstavlja slehernika, in sicer tistega slehernika, ki ga je epidemija prizadela, ki se ga ne sliši in podcenjuje. Delo ima naslov Naključni mimoidoči, ki sem ga srečal in kliče k dialogu z ministrstvom.
Razlogi za proteste so enaki, ponavljajo se že desetletje. Umetnostna zgodovinarka Petja Grafenauer je povedala, da kulturni sektor tudi pred to vlado ni bil reorganiziran, ni bil premišljen, politika se ga izogiba …, ukrepi v času epidemije pa niso zadostni. Dodala je še, da si želi, da bi po poletnem času kulturniki oblikovali svojo vizijo tega, kako bi morala kultura v Sloveniji delovati.
Čeprav je imel tretji protest naslov Poslednja akcija za kulturo, to ne pomeni, da kulturniki odslej ne bodo več protestirali. Odslej se bodo pridružili skupnim petkovim protestom, “množični manifestaciji proti fašizmu, militarizaciji in represiji, ki jo pripravlja več političnih pobud in novih političnih skupnosti”.
Vsebine Programa Ars
Beseda leta 2020 ni ljubezen ali upanje, ki sta sicer bili med predlogi za besedo leta, ampak arhaična beseda karantena. Beseda karantena izhaja iz francoske besede za številko 40 quarante. Štirideset dni so namreč morali v preteklosti zadrževati ladje s pomorščaki, za katere so sumili, da utegnejo prinašati nalezljive bolezni. Dr. Katarina Kebar z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU je povedala zanimiv podatek, da so prvo 40-dnevno karanteno razglasili v Dubrovniku leta 1377. Na drugo mesto se je uvrstila beseda kolesarjenje. Njena posebnost je, da združuje nezdružljivo. Spominja nas, da so preteklo leto potekali petkovi protesti na kolesih in da sta Slovenca Tadej Pogačar in Primož Roglič poskrbela za epski zmagi na dirki po Franciji, zaradi česar bi se ta beseda uvrstila visoko tudi, če ne bi bilo pandemije. Na tretjem mestu je besedna zveza 14 dni, ki od marca lani označuje kritično obdobje ostrejših ukrepov, po katerem bi se epidemja morala izboljšati. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je za kretnjo leta razglasila koronavirus, ki se navdihuje pri vizualni podobi virusa z bodičasto ovojnico. Beseda leta časopisne hiše Delo je cepivo. Za pesem leta, ki je sestavljena iz enajstih finalistk za besedo leta, pa so izbrali dve pesmi. Pesem anonimnega avtorja z naslovom Naša vojna, pesem Ranke Ivelja pa nosi naslov Leto prekleto. Akcija poteka na pobudo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo.
Začenja se nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Prvi koncert bo na sporedu že to nedeljo, 10. januarja, ob 11.00. Zaradi epidemioloških razmer se bo orkester predstavil v manjših zasedbah, brez dirigenta, z deli Paula Dukasa, Josefa Suka, Antonina Dvořaka in Johannesa Brahmsa. Spored so glasbeniki premišljeno sooblikovali s svojo umetniško vodjo, ponuja pa muziciranje vsem glasbenim sekcijam. Koncert bodo glasbeniki izvedli v domačem studiu 26, brez občinstva, spremljali pa ga boste lahko v neposrednem prenosu na programu ARS in v spletnem video prenosu. Kljub vsemu pa rdeča nit rdeča nit vsekakor ostajajo kakovostno izvedena glasba, primerna nedeljskemu utripu in času in predstavitev odličnih glasbenikov, ki vneseta pestrost, svežino in novo energijo na vsakem koncertu.
Odlomek za napovedni članek literarnih oddaj na spletni strani www.rtvslo.si.
Trubarjevo priznanje za leto 2020 prejmeta dr. Pavel Zdovc za njegov prispevek k razvoju slovenistike na Univerzi na Dunaju in dr. Michael Biggins za promocijo slovenske pisne kulturne dediščine v mednarodnem prostoru. Priznanje podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine.
Neveljaven email naslov