Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Protestna uprizoritev simbolne smrti.
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je pred ministrstvom za kulturo izvedel tretjo protestno akcijo, ki ji je dal naslov Poslednja akcija za kulturo. Potem ko so kulturniki na prvih protestih polepili ministrstvo z listi, na katere so napisali pozive in klicaje, na drugih pred vrati ministrstva pustili svoje poklicne predmete in rekvizite, ki jih zaradi ne-dela ne morejo uporabljati, so se na tretjih protestih ulegli na cesto pred ministrstvo in nekaj časa nepremično ležali ter tako uprizorili simbolno smrt.
Del tretjih protestov je tudi delo Braca Dimitrijevića, ki je razprostrto na stavbi Muzeja sodobne umetnosti Metelkova in gleda v ministrstvo za kulturo. Predstavlja slehernika, in sicer tistega slehernika, ki ga je epidemija prizadela, ki se ga ne sliši in podcenjuje. Delo ima naslov Naključni mimoidoči, ki sem ga srečal in kliče k dialogu z ministrstvom.
Razlogi za proteste so enaki, ponavljajo se že desetletje. Umetnostna zgodovinarka Petja Grafenauer je povedala, da kulturni sektor tudi pred to vlado ni bil reorganiziran, ni bil premišljen, politika se ga izogiba …, ukrepi v času epidemije pa niso zadostni. Dodala je še, da si želi, da bi po poletnem času kulturniki oblikovali svojo vizijo tega, kako bi morala kultura v Sloveniji delovati.
Čeprav je imel tretji protest naslov Poslednja akcija za kulturo, to ne pomeni, da kulturniki odslej ne bodo več protestirali. Odslej se bodo pridružili skupnim petkovim protestom, “množični manifestaciji proti fašizmu, militarizaciji in represiji, ki jo pripravlja več političnih pobud in novih političnih skupnosti”.
Protestna uprizoritev simbolne smrti.
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je pred ministrstvom za kulturo izvedel tretjo protestno akcijo, ki ji je dal naslov Poslednja akcija za kulturo. Potem ko so kulturniki na prvih protestih polepili ministrstvo z listi, na katere so napisali pozive in klicaje, na drugih pred vrati ministrstva pustili svoje poklicne predmete in rekvizite, ki jih zaradi ne-dela ne morejo uporabljati, so se na tretjih protestih ulegli na cesto pred ministrstvo in nekaj časa nepremično ležali ter tako uprizorili simbolno smrt.
Del tretjih protestov je tudi delo Braca Dimitrijevića, ki je razprostrto na stavbi Muzeja sodobne umetnosti Metelkova in gleda v ministrstvo za kulturo. Predstavlja slehernika, in sicer tistega slehernika, ki ga je epidemija prizadela, ki se ga ne sliši in podcenjuje. Delo ima naslov Naključni mimoidoči, ki sem ga srečal in kliče k dialogu z ministrstvom.
Razlogi za proteste so enaki, ponavljajo se že desetletje. Umetnostna zgodovinarka Petja Grafenauer je povedala, da kulturni sektor tudi pred to vlado ni bil reorganiziran, ni bil premišljen, politika se ga izogiba …, ukrepi v času epidemije pa niso zadostni. Dodala je še, da si želi, da bi po poletnem času kulturniki oblikovali svojo vizijo tega, kako bi morala kultura v Sloveniji delovati.
Čeprav je imel tretji protest naslov Poslednja akcija za kulturo, to ne pomeni, da kulturniki odslej ne bodo več protestirali. Odslej se bodo pridružili skupnim petkovim protestom, “množični manifestaciji proti fašizmu, militarizaciji in represiji, ki jo pripravlja več političnih pobud in novih političnih skupnosti”.
Otvoritveni koncert 34-tih Slovenskih glasbenih dni v izvedbi Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo in Simona Dvoršaka: Koncert v počastitev 80-letnice Akademije za glasbo in 100-letnice Univerze v Ljubljani
Dogodek je nastal v sodelovanju Društva slovenskih pisateljev, Združenja dramskih umetnikov Slovenije in 3. programa Radia Slovenija – programa Ars. Z njim zaznamujemo Svetovni dan poezije in 70. obletnico smrti Otona Župančiča. Pred Prešernovim spomenikom so brali Iva Babić, Ervin Fritz, Katja Gorečan, Stanka Hrastelj, Jure Jakob, Aljaž Koprivnikar, Miha Maurič, Nina Valič, Iztok Osojnik, Nežka Struc, Jure Vuga in drugi. Dogodek sta povezovala Tibor Hrs Pandur in Anja Novak.
V oddaji Medenina in patina bomo tokrat predstavili zgoščenko Luka z (z)godbo, ki sta jo lani posnela in izdala evfonist Luka Einfalt in Godba Domžale pod vodstvom dirigenta Damjana Tomažina. Slišali boste krajši pogovor z Einfaltom, ki je predstavil svoje glasbilo, njegovo uporabnost, vsebinski koncept nove plošče in nekaj skladb z nje.
Posebna oddaja - ponseli smo jo kot Literarni večer - je namenjena poeziji Franceta Prešerna. Slišali boste njegovih sedem gazel; Prešeren jih je napisal v drugi polovici leta 1832 in jih naslednje leto objavil v posebni prilogi časopisa Illyrisches Blatt. V gazelah je pesnik povezal ljubezensko in pesniško temo. Pesmi sta leta 1989 interpretirala dramska igralca Silva Čušin in Boris Juh. Glasbo je izbral Pavel Mihelčič, režiser je bil Gregor Tozon.
Pred prenosom 2. koncerta cikla Sozvočje svetov poslušajte pogovor urednice in novinarke Neve Zajc z dr. Mojco Marjano Kovač z Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Pirana, ki bo predstavila značilnosti in znamenitosti Tartinijevega trga v Piranu, tudi spomenik skladatelja Giuseppeja Tartinija. Glasbena urednica Tjaša Krajnc pa je pred mikrofon povabila violinista Črtomirja Šiškoviča, ki bo na 2. koncertu Sozvočje svetov s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije izvedel violinska koncerta Angela Morigija in Johanna Gottlieba Naumanna.
Gosta oddaje sta nekdanja dolgoletna urednika za komorno glasbo Leon Engelman in dr. Franc Križnar.
Ob jubileju, 90-letnici Radia Slovenija, smo v studio programa Ars povabili legendarnega slovenskega glasbenika, Mojmirja Sepeta. O njegovih začetkih, prvih uspehih, povezavi z radijem, kot tudi o današnji glasbeni sceni in še čem, se je z njim pogovarjal urednik za jazz Hugo Šekoranja.
Devetdeseto obletnico Radia Slovenija bomo obeležili s slavnostnim koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v Slovenski filharmoniji in na Prvem ter Tretjem programu našega radia, devetdesetletnika. Ob glasbi iz opusov slovenskih skladateljev in izletov v radijsko preteklost nas čaka še nekaj radiofonskih daril in pravljičnih presenečenj.
Neveljaven email naslov