Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Arhivska stroka ga neguje v spomin, na pobudo UNESCA v Parizu, 9. junija 1948, ustanovljeni Mednarodni arhivski svet.
Arhivi po svetu in tudi pri nas obeležujejo »Mednarodni dan arhivov« v spomin, na pobudo UNESCA v Parizu leta 1948, ustanovljenega Mednarodnega arhivskega sveta (okrog 1400 članov iz 199 držav). Arhiv Republike Slovenije ga uvaja z izposojeno spletno razstavo, Zgodovinski arhiv Celje pa s skupinskim projektom enajstih evropskih arhivov. Osrednji državni arhiv je že v torek ponudil spletni ogled izposojene razstave.
Izposojena razstava Zgodovinskega arhiva Evropske unije iz Firenc (arhiv v sklopu tamkajšnega »Inštituta Evropske univerze«) z naslovom “Evropa in Evopejci 1959-2020” je dostopna na mreži zaradi znanih omejitev epidemije, tako kot arhivi sami pa je namenjena ohranjanju spomina na ključne prepoznane trenutke iz obdobja nastajanja evropskih povezav. Razdeljena je na dva dela.
Na pomen arhivov v sodobni družbi s potekajočim »arhivskim tednom« opozarja že omenjeni Mednarodni arhivski svet, Zgodovinski arhiv Celje na primer, je skupaj z arhivom mesta Ieper ( Ippres – franc.) v zahodni Flandriji v Belgiji pripravil na spletu dosegljiv izbor dokumentov iz 11 evropskih arhivov za leto 1820, torej pred dvema stoletjema. Do projekta je prišlo spontano, saj sodelujejo že dlje časa, nam je povedal dr. Borut Batagelj, direktor celjskega arhiva.
Nekje sem slišal, da so v naši civilizaciji arhivi tako kot zrak, vsi vemo, da je oziroma so, na njih pa pomislimo pravzaprav le, ko jih potrebujemo, ko je n.pr. potrebno najti dokaz o lastništvu nepremičnine ali kaj podobnega. V sodobni idolatriji pomembnosti sedanjega trenutka zato ni bilo naključno, da so stroke v zadnjih desetletjih na mednarodni ravni sprejemale kodekse strokovnih etik in deklaracije. Mednarodni arhivski svet, točneje njegova generalna skupščina, je Splošno deklaracijo o arhivih potrdila novembra leta 2009. Njene osnovne lastnosti je povzela mag. Natalija Glažar, višja svetovalka Arhiva Republike Slovenije.
Več informacij o dogodku “Mednarodni dan arhivov 2020” [www.gov.si]
Arhivska stroka ga neguje v spomin, na pobudo UNESCA v Parizu, 9. junija 1948, ustanovljeni Mednarodni arhivski svet.
Arhivi po svetu in tudi pri nas obeležujejo »Mednarodni dan arhivov« v spomin, na pobudo UNESCA v Parizu leta 1948, ustanovljenega Mednarodnega arhivskega sveta (okrog 1400 članov iz 199 držav). Arhiv Republike Slovenije ga uvaja z izposojeno spletno razstavo, Zgodovinski arhiv Celje pa s skupinskim projektom enajstih evropskih arhivov. Osrednji državni arhiv je že v torek ponudil spletni ogled izposojene razstave.
Izposojena razstava Zgodovinskega arhiva Evropske unije iz Firenc (arhiv v sklopu tamkajšnega »Inštituta Evropske univerze«) z naslovom “Evropa in Evopejci 1959-2020” je dostopna na mreži zaradi znanih omejitev epidemije, tako kot arhivi sami pa je namenjena ohranjanju spomina na ključne prepoznane trenutke iz obdobja nastajanja evropskih povezav. Razdeljena je na dva dela.
Na pomen arhivov v sodobni družbi s potekajočim »arhivskim tednom« opozarja že omenjeni Mednarodni arhivski svet, Zgodovinski arhiv Celje na primer, je skupaj z arhivom mesta Ieper ( Ippres – franc.) v zahodni Flandriji v Belgiji pripravil na spletu dosegljiv izbor dokumentov iz 11 evropskih arhivov za leto 1820, torej pred dvema stoletjema. Do projekta je prišlo spontano, saj sodelujejo že dlje časa, nam je povedal dr. Borut Batagelj, direktor celjskega arhiva.
Nekje sem slišal, da so v naši civilizaciji arhivi tako kot zrak, vsi vemo, da je oziroma so, na njih pa pomislimo pravzaprav le, ko jih potrebujemo, ko je n.pr. potrebno najti dokaz o lastništvu nepremičnine ali kaj podobnega. V sodobni idolatriji pomembnosti sedanjega trenutka zato ni bilo naključno, da so stroke v zadnjih desetletjih na mednarodni ravni sprejemale kodekse strokovnih etik in deklaracije. Mednarodni arhivski svet, točneje njegova generalna skupščina, je Splošno deklaracijo o arhivih potrdila novembra leta 2009. Njene osnovne lastnosti je povzela mag. Natalija Glažar, višja svetovalka Arhiva Republike Slovenije.
Več informacij o dogodku “Mednarodni dan arhivov 2020” [www.gov.si]
Nevladne organizacije na področju kulture so z velikim pričakovanjem pa tudi strahom čakale na rezultate programskega razpisa, na podlagi katerega bi lahko gradile prihodnje štiriletno delo. Čeprav vsi rezultati še niso javno objavljeni, že odmeva odločitev Ministrstva za kulturo, ki zavodom in društvom, ki so se v preteklosti izkazali s svojim delom, ni dodelilo sredstev. Med njimi so tudi prejemniki osrednjih nagrad. Iz financiranja so med drugim izpadli Zavod Maska, Mesto žensk, Delak center, Gledališče Glej, Zavod Emanat in Nomad Dance Academy Slovenija. Čeprav je bil Zavod Maska s predstavo Gejm veliki zmagovalec Borštnikovega srečanja, to ni pripomoglo k temu, da bi mu Ministrstvo za kulturo odobrilo sredstva. Na Ministrstvu za kulturo so v pisnem odzivu zapisali, da je največje število financiranih programov enako kot v prejšnjem obdobju. Sredstva na področju uprizoritvenih umetnosti so v programskem razpisu povišali za dobrih 25 odstotkov, kar je 240 tisoč evrov. Vloge je ocenila strokovna komisija, minister pa da nima pravice posegati v njeno avtonomijo. Foto: Matej Povše
Gustava Gnamuša poznamo predvsem kot slikarja barve. Njegove žareče barvne ploskve nas lahko spomnijo na mojstra abstraktnega ekspresionizma Marka Rothka, ki pa je barvo razumel bolj mitološko. Kako Gnamuš razmišlja o barvi je eno od vprašanj, ki jih zastavlja razstava Lambda v ljubljanski galeriji Equrna, kjer je ob njegovih novejših delih na ogled tudi nekaj starejših, druži pa jih prav izrazita barva. Umetnostna zgodovinarka Nadja Gnamuš, umetnikova hči in kustosinja razstave, pojasnjuje, da slikarja barva zanima kot valovanje in to je skrito tudi v naslovu razstave. Grška črka lambda je namreč fizikalna oznaka za valovno dolžino. Pri postavljanju razstave jo je sicer zanimalo srečanje starejših in novejših del, zato je tudi v pogovoru najprej pojasnila, kako se je Gnamušev odnos do barve spreminjal skozi čas.
Vsebine Programa Ars
1. januarja se je končalo polletno predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Minister za kulturo Vasko Simoniti je ta teden predstavil osrednje dosežke predsedovanja na področju kulture. Izpostavil je sklepe o visokokakovostni arhitekturi in pobudi Novi evropski bauhaus ter zaščiti raznovrstnosti evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin.
Vsebine Programa Ars
Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.
Ali bo v prihodnjem obdobju z izzvenevanjem pandemije občinstvo ponovno odkrivalo čare izkustveno bogatejše kinoprojekcije?
Sinoči se je v oddaji Odprta knjiga iztekel zadnji, 52. del biografskega romana o igralcu Radku Poliču Rac bere Raca, vendar ne bomo čakali na novo leto, pač pa se takoj začenja nova Odprta knjiga, in sicer Deseti brat Josipa Jurčiča. Ob tem je pri ZKP RTV Slovenija izšla tudi zvočna knjiga, režiral jo je Alen Jelen, besedilo interpretira igralec SNG Nova Gorica Iztok Mlakar.
Tik pred iztekom skoraj osemmesecˇnega obdobja razglasˇene epidemije covida-19 v sredini junija letos so v Kreativnem centru Poligon izvedli že tretje merjenje, kako epidemija vpliva na zˇivljenje in delo slovenskih kulturno-kreativnih delavcev. V vzorec so zajeli 1.517 delavcev in v raziskavo vkljucˇili vse profile, ne glede na pravni status. Dlje časa traja epidemija, hujše so posledice.
Pesmi Mačka Murija in muce Mace so se do danes preoblikovale v radijske igre, TV-muzikale, kasete, zgoščenke in LP-plošče. V novem tisočletju je glasba Mačka Murija in muce Mace prestopila tudi jezikovne meje, tako ju v nemškem prevodu poznajo kot Kater Muri & Kätzchen Matzi v angleškem pa Mury the Cat & Matzie-Catsie. V muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je na ogled fotografsko-dokumentarna razstava Maček Muri in muca Maca, ki je namenjena tako otrokom, starejšim od treh let, kot tudi odraslim.
Pred mikrofon smo povabili avtorja izvirne glasbe k filmu Erotikon, Andreja Goričarja.
Vsebine Programa Ars
Iz evangeličanske cerkve v Gornjih Slavečih na Goričkem na božični praznik neposredno prenašamo slovesno bogoslužje, pri katerem sodelujejo tamkajšnji verniki. Vodi ga evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip, za glasbeni del bogoslužja pa skrbijo kantor Marcel Sapač, organistka Zoja Kreft ter flavtistka Zoja Hanc.
Iz koprske stolnice Marijinega vnebovzetja smo neposredno prenašali božično polnočnico, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Somaševanje vodi koprski škof Jurij Bizjak. Poje stolni zbor Štefan Kovač pod vodstvom Mirana Bordona. Na orgle ga spremlja organist Mirko Butkovič.
Neveljaven email naslov