Cikel petih oddaj premierno od 15. do 19. junija.

Skladatelj Slavko Osterc, eden vodilnih ustvarjalcev slovenske glasbe 1. polovice 20. stoletja, je bil izrazit modernist. Rodil se je 17. junija 1895 v Veržeju. Glasbeno se je izobraževal na mariborskem učiteljišču pri Emeriku Beranu, nekdanjem učencu Leoša Janačka. Med letoma 1922 in 1925 je bil najprej učitelj v Celju, v letih od 1925 do 1927 pa je nadaljeval študij na glasbenem konservatoriju v Pragi pri Vitezslavu Novaku, Karlu Boleslavu Jiraku in Aloisu Habi. Po vrnitvi v Ljubljano je začel poučevati na glasbenem konservatoriju, pozneje na akademiji za glasbo; tam je deloval vse do smrti, 23. maja 1941, ko je imel šele 45 let.

Med študijem v Pragi, ki je bila v začetku 20. stoletja eno izmed središč evropske avantgarde, se je seznanil s sodobnimi pogledi na glasbeno ustvarjanje, novimi postopki v neobaročni in neoklasicistični smeri, s tehnikami atonalnosti in atematičnosti ter z elementi četrttonske tehnike. Bil je navdušen zagovornik konstruktivizma in četrtstopenjske glasbe po zgledu Aloisa Habe, prepoznaven skladateljski slog razvil pa je razvil tudi z ekspresionističnimi značilnostmi. V prvi polovici 20. stoletja je ustvaril zelo obsežen in opus z več kot 170-imi deli različnih zvrsti. Med njimi so številna komorna in simfonična dela, kantate, magnifikat, opere in baletna glasba, klavirske skladbe, zborovske skladbe in samospevi.

Slavko Osterc je bil zelo dejaven tudi kot član odbora Mednarodnega združenja za sodobno glasbo – ISCM – in nekajkrat tudi član žirij za festivalske programe. Pogosto je sodeloval z drugimi ustvarjalci iz nekdanjega jugoslovanskega glasbenega prostora ter s skladatelji in poustvarjalci iz tujine.

Skladatelj tedna: Slavko Osterc od ponedeljka do petka ob 10.05

1. del: samospev Sonce v zavesah, Štiri karikature za pihalni trio, Belokranjske uspavanke za sopran in klavir, Silhuete za godalni kvartet, Štiri Gradnikove pesmi za kontraalt in godalni kvartet ter Suita za orkester.

2. del: Klasična uvertura za simfonični orkester, Kvintet za pihala, baletna glasba Maska rdeče smrti za orkester in minutna opera – parodija Saloma za soliste in orkester.

3. del: opera v petih dejanjih Krog s kredo, za soliste, zbor in orkester, 5. dejanje, libreto po Klabundovem besedilu v prevodu Otona Županiča priredil Milan Skrbinšek, Sonata za altovski saksofon in klavir, Familija za mešani pevski zbor na verze Antona Novačana,  Male pesmi za Ireno za sopran ali tenor, altovski saksofon, rog, violo in klavir ter gong – cikel pesmi na Klabundovo besedilo v Osterčevem prevodu, Plesi za simfonični orkester.

4. del: Nonet za pihalni kvintet in godalni kvartet, Arabeske za klavir, Cvetoči bezeg za mešani zbor na verze Toneta Seliškarja, Štiri simfonične skladbe.

5. del: Sonata za violončelo in klavir, Vstajenje za mešani zbor na besedilo Toneta Seliškarja, simfonična pesnitev Mati, baletna pantomima Iluzije za simfonični orkester, 1. dejanje.