Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obzirnost in strah, Seznam prešuštnic, Zadnji v vrsti, Kritikov sen, Pesmi z želvjega otoka, Žalost onkraj sanj, Nevidna zbirka in Belo se pere na devetdeset
Pisatelj, dramatik in scenarist, kolumnist ter filmski in televizijski režiser Goran Vojnović se bo po besedilu Obzirnost in strah nocoj spominjal cele pahljače občutkov: od negotovosti in tesnobe ob grožnji nevidnega sovražnika do notranjega miru in premišljevanja o družbi, v kateri živimo. V oddaji Spomini, pisma in potopisi ob 18.05 na programu Ars namreč nadaljujemo cikel z naslovom Sredi karantene, v katerem slovenski književniki pišejo o svojih odzivih in občutju ob pandemiji covida-19 in predpisani samoosamitvi.
Konec maja je umrl poljski pisatelj Jerzy Pilch. Rodil se je leta 1952 v Wisłi v Šleziji in doštudiral polonistiko na Jagelonski univerzi v Krakowu. Deset let je namenil akademski karieri. Leta 1988 je izšla njegova prva knjiga, zbirka novel z naslovom Izpovedi pisca ilegalne erotične literature. Ustvaril je obsežen literarni opus, omenimo samo dela Seznam prešuštnic, Drugi užitki in Pri mogočnem angelu. Pilch je bil enajstkrat nominiran za poljsko literarno nagrado nike za najboljšo knjigo leta in jo za roman Pri mogočnem angelu leta 2001 tudi prejel. V slovenščini imamo dva Pilchova romana v prevodu Klemena Piska. V nedeljski oddaji Literarni portret ob 22.05 na programu Ars lahko nocoj slišite odlomek iz romana Seznam prešuštnic, ki ga je leta 2005 za Radio prevedla Jana Unuk. Roman je postavljen v sredino 80. let prejšnjega stoletja v Krakov. Na večernih in nočnih tavanjih spremljamo Gustava, asistenta na fakulteti in bodočega pisatelja, švedskega gosta v okviru tako imenovane znanstveno-kulturne izmenjave. Pripetljaji so povezani z njunimi obiski Gustavovih znank, deklet in žena z indeksa adulterarum. Leta 2005, ko smo oddajo posneli, je odlomek interpretiral dramski igralec Željko Hrs.
Pisateljica in dramatičarka Barica Smole je med drugim mojstrica historicistične pisave, metafikcijskih zasukov in asketske pripovedi. V Literarni nokturno smo uvrstili njeno kratko zgodbo Zadnji v vrsti – o izkušnji, ki jo vsi poznamo, pisateljica pa jo je zgostila v sugestivno miniaturo.
Zvočna knjiga Belo se pere na devetdeset
V ponedeljek, 15. junija, se nadaljuje predvajanje zvočne knjige Bronje Žakelj z naslovom Belo se pere na devetdeset. Na sporedu bo šestnajsti od osemindvajsetih delov, zvočno knjigo pa lahko na programu Ars poslušate ob 19. uri oziroma do 24 ur po predvajanju na Arsovi spletni strani.
23. junija, bo minilo 110 let od rojstva francoskega dramaturga Jeana Anouilha, enega pomembnejših francoskih dramatikov 20. stoletja. Jean Anouilh je napisal več gledaliških del: Ples tatov, Ornifile ali Sapica, Povabilo v grad, Škrjanček in drugih. V oddaji Literarni večer v torek, 16. junija, ob 21.00 na programu Ars lahko slišite Anouilhovo delo Kritikov sen v prevodu Aste Znidarčič, v katerem obuja nekaj Molièrovih figur in prikazuje trajno veljavnost Molièrovih likov, mimogrede pa zastavi dobro besedo za prizadevanje tistih gledališčnikov, ki si želijo sodobno podajati klasiko.
8. maja 1930 se je rodil ameriški pesnik, esejist, pisatelj, predavatelj in okoljski aktivist Gary Snyder. Med vrsto njegovih knjig omenimo samo leta 1974 objavljeno zbirko Pesmi z želvjega otoka. S Pulitzerjevo nagrado ovenčano zbirko je leta 2003 poslovenil pesnik in prevajalec Tone Škrjanec. Poslušate jo lahko v torek, 16. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50).
V Literarnem nokturnu v sredo, 17. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50) lahko slišite odlomek iz svežega prevoda kratkega romana Žalost onkraj sanj nobelovca Petra Handkeja. V delu, ki ga je napisal po smrti svoje matere, koroške Slovenke Marije Sivec, ki je leta 1971 naredila samomor, v grobem opiše njeno življenjsko pot, besedilo pa postopoma preraste v portret njene generacije žensk. Za oddajo smo izbrali odlomek, v katerem nam Handke prikazuje neenakopravnost med spoloma, da ženske tedaj torej niso imele “lastne sobe”, hkrati pa se dotakne tudi družbenopolitičnih koordinat in presunljivega dejstva, da so takrat navadni državljani toplo sprejemali Hitlerja. Odlomek interpretira dramski igralec Matija Rozman.
Stefan Zweig je novelo Nevidna zbirka, podnaslovljeno Anekdota iz časa nemške inflacije, objavil leta 1927. V noveli opisuje srečanje berlinskega trgovca z umetninami z nevpadljivim zbiralcem, ki živi v nekem mestecu na Saškem, in je dolgih šestdeset let zbiral odtise del slavnih slikarjev. Trgovec ga obišče, da bi se o tej edinstveni zbirki prepričal na lastne oči. Gospodarska kriza 20. let 20. stoletja in posledična inflacija pa nista obšli tudi zbiratelja in njegove družine. Novelo je za radio priredila in prevedla Ana Jasmina Oseban.
Spored literarnih oddaj med 31. majem in 6. junijem
14. junij
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Charles Dickens: Božična pesem v prozi
Spomini, pisma in potopisi – 18.05 (Ars)
Goran Vojnović: Obzirnost in strah
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Jerzy Pilch (1952–2020)
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Barica Smole: Zadnji v vrsti15. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Nikolaj Jeločnik: Srečanje z Beethovnom16. junij
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Jean Anouilh: Kritikov sen, ob 110. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Gary Snyder: Pesmi z želvjega otoka17. junij
Literarna matineja – 11.05 (Ars)
Francois Rabelais: Gargantua in Pantagruel
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Peter Handke: Žalost onkraj sanj18. junij
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Ilse Brem, avstrijska pesnica, pisateljica, likovna ustvarjalka
Literarni nokturno 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Anna Gavalda: Tolažnica19. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Bruno Frank: Rejec psov20. junij
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Stefan Zweig: Nevidna zbirka
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Henry Michaux: Dnevi tišine
Obzirnost in strah, Seznam prešuštnic, Zadnji v vrsti, Kritikov sen, Pesmi z želvjega otoka, Žalost onkraj sanj, Nevidna zbirka in Belo se pere na devetdeset
Pisatelj, dramatik in scenarist, kolumnist ter filmski in televizijski režiser Goran Vojnović se bo po besedilu Obzirnost in strah nocoj spominjal cele pahljače občutkov: od negotovosti in tesnobe ob grožnji nevidnega sovražnika do notranjega miru in premišljevanja o družbi, v kateri živimo. V oddaji Spomini, pisma in potopisi ob 18.05 na programu Ars namreč nadaljujemo cikel z naslovom Sredi karantene, v katerem slovenski književniki pišejo o svojih odzivih in občutju ob pandemiji covida-19 in predpisani samoosamitvi.
Konec maja je umrl poljski pisatelj Jerzy Pilch. Rodil se je leta 1952 v Wisłi v Šleziji in doštudiral polonistiko na Jagelonski univerzi v Krakowu. Deset let je namenil akademski karieri. Leta 1988 je izšla njegova prva knjiga, zbirka novel z naslovom Izpovedi pisca ilegalne erotične literature. Ustvaril je obsežen literarni opus, omenimo samo dela Seznam prešuštnic, Drugi užitki in Pri mogočnem angelu. Pilch je bil enajstkrat nominiran za poljsko literarno nagrado nike za najboljšo knjigo leta in jo za roman Pri mogočnem angelu leta 2001 tudi prejel. V slovenščini imamo dva Pilchova romana v prevodu Klemena Piska. V nedeljski oddaji Literarni portret ob 22.05 na programu Ars lahko nocoj slišite odlomek iz romana Seznam prešuštnic, ki ga je leta 2005 za Radio prevedla Jana Unuk. Roman je postavljen v sredino 80. let prejšnjega stoletja v Krakov. Na večernih in nočnih tavanjih spremljamo Gustava, asistenta na fakulteti in bodočega pisatelja, švedskega gosta v okviru tako imenovane znanstveno-kulturne izmenjave. Pripetljaji so povezani z njunimi obiski Gustavovih znank, deklet in žena z indeksa adulterarum. Leta 2005, ko smo oddajo posneli, je odlomek interpretiral dramski igralec Željko Hrs.
Pisateljica in dramatičarka Barica Smole je med drugim mojstrica historicistične pisave, metafikcijskih zasukov in asketske pripovedi. V Literarni nokturno smo uvrstili njeno kratko zgodbo Zadnji v vrsti – o izkušnji, ki jo vsi poznamo, pisateljica pa jo je zgostila v sugestivno miniaturo.
Zvočna knjiga Belo se pere na devetdeset
V ponedeljek, 15. junija, se nadaljuje predvajanje zvočne knjige Bronje Žakelj z naslovom Belo se pere na devetdeset. Na sporedu bo šestnajsti od osemindvajsetih delov, zvočno knjigo pa lahko na programu Ars poslušate ob 19. uri oziroma do 24 ur po predvajanju na Arsovi spletni strani.
23. junija, bo minilo 110 let od rojstva francoskega dramaturga Jeana Anouilha, enega pomembnejših francoskih dramatikov 20. stoletja. Jean Anouilh je napisal več gledaliških del: Ples tatov, Ornifile ali Sapica, Povabilo v grad, Škrjanček in drugih. V oddaji Literarni večer v torek, 16. junija, ob 21.00 na programu Ars lahko slišite Anouilhovo delo Kritikov sen v prevodu Aste Znidarčič, v katerem obuja nekaj Molièrovih figur in prikazuje trajno veljavnost Molièrovih likov, mimogrede pa zastavi dobro besedo za prizadevanje tistih gledališčnikov, ki si želijo sodobno podajati klasiko.
8. maja 1930 se je rodil ameriški pesnik, esejist, pisatelj, predavatelj in okoljski aktivist Gary Snyder. Med vrsto njegovih knjig omenimo samo leta 1974 objavljeno zbirko Pesmi z želvjega otoka. S Pulitzerjevo nagrado ovenčano zbirko je leta 2003 poslovenil pesnik in prevajalec Tone Škrjanec. Poslušate jo lahko v torek, 16. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50).
V Literarnem nokturnu v sredo, 17. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50) lahko slišite odlomek iz svežega prevoda kratkega romana Žalost onkraj sanj nobelovca Petra Handkeja. V delu, ki ga je napisal po smrti svoje matere, koroške Slovenke Marije Sivec, ki je leta 1971 naredila samomor, v grobem opiše njeno življenjsko pot, besedilo pa postopoma preraste v portret njene generacije žensk. Za oddajo smo izbrali odlomek, v katerem nam Handke prikazuje neenakopravnost med spoloma, da ženske tedaj torej niso imele “lastne sobe”, hkrati pa se dotakne tudi družbenopolitičnih koordinat in presunljivega dejstva, da so takrat navadni državljani toplo sprejemali Hitlerja. Odlomek interpretira dramski igralec Matija Rozman.
Stefan Zweig je novelo Nevidna zbirka, podnaslovljeno Anekdota iz časa nemške inflacije, objavil leta 1927. V noveli opisuje srečanje berlinskega trgovca z umetninami z nevpadljivim zbiralcem, ki živi v nekem mestecu na Saškem, in je dolgih šestdeset let zbiral odtise del slavnih slikarjev. Trgovec ga obišče, da bi se o tej edinstveni zbirki prepričal na lastne oči. Gospodarska kriza 20. let 20. stoletja in posledična inflacija pa nista obšli tudi zbiratelja in njegove družine. Novelo je za radio priredila in prevedla Ana Jasmina Oseban.
Spored literarnih oddaj med 31. majem in 6. junijem
14. junij
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Charles Dickens: Božična pesem v prozi
Spomini, pisma in potopisi – 18.05 (Ars)
Goran Vojnović: Obzirnost in strah
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Jerzy Pilch (1952–2020)
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Barica Smole: Zadnji v vrsti15. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Nikolaj Jeločnik: Srečanje z Beethovnom16. junij
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Jean Anouilh: Kritikov sen, ob 110. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Gary Snyder: Pesmi z želvjega otoka17. junij
Literarna matineja – 11.05 (Ars)
Francois Rabelais: Gargantua in Pantagruel
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Peter Handke: Žalost onkraj sanj18. junij
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Ilse Brem, avstrijska pesnica, pisateljica, likovna ustvarjalka
Literarni nokturno 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Anna Gavalda: Tolažnica19. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Bruno Frank: Rejec psov20. junij
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Stefan Zweig: Nevidna zbirka
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Henry Michaux: Dnevi tišine
Založba Univerze v Novi Gorici je izdala knjigo Ljubezen v pismih: dopisovanje aleksandrinke Felicite Koglot in njenega moža Franca Perica. Korespondenca med leti 1921 in 31 je obogatena tudi s fotografijami, ki so jih delile štiri vnukinje. Gre za čas, ko so moralne obtožbe in sumničenja velikokrat močno vplivali na percepcijo ženske migracije, a Felicita in Franc sta znala ubraniti svojo srečo. Felicita je imela 22 let, ko je prvič odpotovala v Aleksandrijo. Ko je njena hčerka imela tri leta, je tja odšla drugič. "Potem se pa ni več hotla odločit, je rekla, da rajši umre od lakote. " Tako razloži njena vnukinja Neda Rusjan Bric. In še pove, da noninih pisem ni smel nihče odpreti. "Ker je ona vedno govorila, pisma boste brali šele ko umrem. In dejansko ko je ona živela, smo živeli z njenimi zgodbami." Rene Rusjan, tudi Felicitina vnukinja, pa se spominja, da ji je nona velikokrat razlagala, zakaj so tamkajšnja dekleta sploh šla v tujino: "Rekla je, če gredo moški, se ne vrnejo in so šle raje same." V tujino jih je gnala revščina. Za prvo pot se je Felicita odločila, ker je želela zaslužiti za poroko. A tako kot je bilo težko oditi, se prav tako ni bilo lahko niti vrniti, pravi doktorica sociologije Mirjam Milharčič Hladnik. Spremenili pa so se tudi tisti, ki so ostali doma. Moški so se morali soočiti s spremembo svoje spolne vloge. "Kar je bilo travmatično zaradi tega, ker so cerkev in drugi aleksandrinke zasramovali in niso dopuščali, da bi moški prevzeli vloge, ki jih je bilo nujno prevzet, ko žensk ni bilo." A Franc je to znal. Ohranjena korespondenca je prava redkost in zato še toliko bolj pomembna pri spoznavanju čustvovanja, poudari vodja raziskovalnega centra za humanistiko novogoriške univerze Katja Mihurko Poniž. V pismih spoznavamo tudi razmere med leti 1921 in 1931, ki so vpete v to zgodbo mladega para, ki jo je spisala neznosna razdalja. Njun izjemno spreten način pisanja je v knjigi opremljen z opombami za lažje razumevanje nekaterih besed, vključene pa so tudi študije doktorice Mirjam Milharčič Hladnik in Mance Koren. Slednja o prepisovanju 100 let starih pismih pove, da je bil izziv pisma prepisovati brez prevelikih solz. Želja po boljšem življenju je na preizkušnjo postavila ljubezen. A kot je zapisala Felicita v enem od pisem, "ljudje ne morejo živeti samo od ljubezni".
Nekega večera Črt na nebu zagleda skrivnostno senco. Zdi se mu, da vidi zmaja. O nenavadnem doživetju bi rad povedal prijatelju Vidu, a kaj, ko sploh ni priložnosti, saj mu tudi Vid želi sporočiti novico o vznemirljivem odkritju. Tako se začne zaplet v mladinskem romanu Skrivno društvo KRVZ priznane slovenske sodobne dramatičarke Simone Semenič, ki je v režiji Mareta Bulca premierno zaživel na odru Lutkovnega gledališča v Ljubljani. Zgodba je povezana s skrivnostnim zemljevidom, ki ga najdeta dva izmed štirih enajstletnih protagonistov. Skupaj z njimi lahko tudi bralci odkrivajo različna prizorišča Ljubljane, kamor je postavljeno dogajanje. V predstavi so ta prizorišča skušali čim bolj odmakniti od realizma. Ta preplet realnega in domišljijskega gradijo tudi kostumografija Sanje Grcić, scenografija Damirja Leventića in svetloba, ki jo je oblikoval Andrej Hajdinjak. Posebnost romana je nenavadna pripovedovalka, ki vseskozi opozarja na fikcijskost pripovedi, vanjo posega, jo komentira in popravlja, preberemo o literarnem izhodišču – in ta lik so ohranili tudi v predstavi, v tej vlogi je Ajda Toman, ki pripoveduje, ustvarja scenografijo in svetlobo. Kako je mladinski roman, ki je leta 2020 prejel nagrado modra ptica, zaživel v gledališki predstavi in kako štirje mladi protagonisti razrešijo številne skrivnosti, pa torej lahko izveste na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Svet brez velikih zgodb, brez vrednot, svet hitre hrane, hitrega seksa in prekarnega dela je današnji svet, kot ga doživlja predstava Shopping and fucking. Nakupovanje in hitri seks je leta 1996 v realistični drami ubesedil Mark Ravenhill, ki velja za enega od vodilnih predstavnikov britanske nove dramatike gledališča »u fris« v 90. letih prejšnjega stoletja. Kako danes dojemamo ta šok tedanje dramatike in v kakšnem svetu živimo, se lahko vprašamo ob uprizoritvi predstave v režiji Brine Klampfer, ki bo nocoj premierno na ogled v ljubljanskem Mini Teatru. »Denar je civilizacija in civilizacija je denar,« razmišlja eden od likov Ravenhillove drame podobno neizprosno, kot je grob tudi naslov Shopping and fucking. Ne preseneča torej, da dramo umeščajo v tako imenovano gledališče »u fris«, gre za termin, ki ga je skoval Aleks Sierz, pred tem so angleško dramatiko 90ih let imenovali dramatika sperme in krvi, pove režiserka Brina Klampfer, ki meni, da so ta dela danes pri nas še bolj aktualna, kot so bila ob svojem nastanku v devetdesetih letih. Mladi, ki se danes spoprijemajo s težko stanovanjsko sitaucijo v Ljubljani, tako morda lahko razumejo težave likov Lulu in Robbieja, ki se v igri znajdeta v težkek finančnem položaju, saj ju zapusti prijatelj in sostanovalec Mark, ki odide na kliniko za odvajanje od drog. Začne se njuna bitka na trgu dela, bitka za preživetje in za denar. V primerjavi z izhodiščnim delom pa so se ustvarjalci tokrat odločili manj poudariti vidik šoka v predstavi. Kot še doda režiserka, se lahko vprašamo tudi – koliko smo sploh še dovzetni za šok v sodobnem času, ko so vsaj toliko kot naslov predstave Shopping and fucking šokantni naslovi in novice, ki z lahkotno hitrostjo krožijo po spletu.
Petkov večer v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma prinaša gostovanje Berlinskih filharmonikov. Orkester, zaradi svoje izjemnosti pogosto imenovan tudi orkester solistov, v svoji več kot 100-letni zgodovini izkazuje glasbene presežke, Berlinski filharmoniki v svoje vrste sprejmejo le najbolj izjemne posameznike, vstopnice za njihove koncerte pa so razprodane po vsem svetu. V vrstah tega prestižnega orkestra so tudi trije slovenski glasbeniki: hornist Andrej Žust ter klarinetista Andraž Golob in Matic Kuder. Z orkestrom Berlinskih Filharmonikov povezujemo nekatera najbolj bleščeča dirigentska imena polpretekle zgodovine in našega časa, kot so Herbert von Karajan, Claudio Abbado in Simon Rattle, ki so desetletja gradili danes ikonično podobo orkestra. Leta 2019 je vodenje orkestra prevzel Kirill Petrenko, dvakratni "dirigent leta" po izboru italijanskih kritikov. Ljubljanski koncert je osebna izkaznica maestra Petrenka, ki nadvse rad širi simfonični železni repertoar in na sporede koncertov uvršča tudi redko izvajane ali spregledane kompozicije: tokrat sopostavlja radostno pastoralo druge simfonije Johannesa Brahmsa, sodobnost zvočne študije Photoptosis Bernda Aloisa Zimmermanna in avantgardo poljske šole v prvi simfoniji Witolda Lutosławskega.
Vsebine Programa Ars
V Narodni galeriji v Ljubljani so se srečali trije veliki umetniki. Slikarka Metka Krašovec, pesnik Tomaž Šalamun in igralec Radko Polič - Rac, ki se je tokrat znašel v vlogi kustosa – zasnoval je namreč razstavo manj znanih umetničinih del in jih prepletel s Šalamunovo poezijo, ki jo je tudi sam interpretiral. Tako lahko na razstavi ob vsaki risbi prisluhnete posnetkom izbranih Šalamunovih pesmi, nekaj pa smo jih vpletli tudi v oddajo. Razstava se osredinja na manj znana dela Metke Krašovec, predvsem so to risbe iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta si bila z življenjskim sopotnikom Tomažem Šalamunom ustvarjalno najbližje. Dvainštirideset risb in sliko je Polič izbral neodvisno od naslovov in časa nastanka, razstava pa po besedah direktorice galerije dr. Barbare Jaki tako kalejdoskopsko prepleta dela treh sijajnih umetnikov, generacijskih sodobnikov. Foto: Metka Krašovec, Brez naslova, 1981, grafit, akvarel, papir Narodna galerija, Donacija Metke Krašovec, avtor fotografije Janko Dermastija, izrez fotografije
Kulturni praznik je mimo. Velike besede so izrečene. Karavana gre naprej. Na programih Radia Slovenija je bilo mogoče prisluhniti že 36. recitalu Prešernove poezije Združenja dramskih umetnikov Slovenije in programa Ars. O kulturi se medtem prepiramo, kot še nikoli. Spor med kulturniki, nevladnimi organizacijam in ministrstvom je postal več kot spor. Postal je kulturna kriza. To, da se o kulturi toliko govori, najbrž ni slabo, vprašanje pa je, ali sploh še kdo posluša… ali razume? In to v času, ko se glede narodov, materinščin, nacionalnih kultur in človeške pozornosti, dogajajo epohalne spremembe. Vtise je zbral Blaž Mazi.
V ljubljanski Cukrarni, ki se je lani odprla z mednarodno skupinsko razstavo Čudovitost spomina, nadaljujejo program. V kletnem galerijskem prostoru so odprli razstavo umetnice Rose Barbe, ki je z delom Od izvora do pesmi vključena tudi v razstavo Čudovitost spomina. Njena razstava Zapiski z razstave, ki je na ogled od 8. februarja naprej, galerijski prostor preoblikuje v nekakšno celostno umetnino – sobo zapolnjujejo veliki jekleni okvirji, ki nosijo in predstavljajo njena različna video in skulpturalna dela, ta pa lahko povežemo tudi z delom, vključenim v skupinsko razstavo. Ob obisku kinematografov se večinoma prepustimo filmski naraciji in ne razmišljamo o sestavnih delih filmske magije. Besedilo, slika, zvok, tehnologija in še kaj so elementi, na katere film dekonstruira italijansko-nemška umetnica Rosa Barba, ki v ta medij posega onkraj ustaljenih norm njegovega dojemanja. Kot pove sama, je nikdar ni zanimala klasična naracija, temveč s filmskimi elementi ustvarja na zelo prostorski način. Film ni več nujno toliko nosilec nekega sporočila, temveč bolj del svojevrstne koreografije, pove umetnica: "Projekt Zapiski z razstave v Cukrarni pa razmišlja o tem, kaj je lahko razstava, kakšna bi lahko bila kinematografska razstava. Zgradila sem nekakšen oder z jeklenimi ogrodji, ki jih lahko razumemo kot risbo v prostoru, hkrati pa kot strukturno podporo drugim delom, vsem vključenim filmom in skulpturam. Vsako izmed teh del lahko doživljamo samostojno, a sestavljajo kinematografsko celoto, ki je tudi koreografija v času, saj se dela prižigajo in ugašajo. Moje sedanje delo je usmerjeno k premišljevanju o prostoru na ta način. " Gledalca povabi, naj se prosto giblje po prostoru in sam aktivno sooblikuje svojo izkušnjo. Posamična dela v odnosu do celote razume kot nekakšno približano izkušnjo, poleg filma pa so v ospredju še teme časa, svetlobe, zvoka in spomina ter arhivov. Prav o arhivih in arhiviranju razmišlja tudi njeno delo Od izvora do pesmi, ki je del skupinske mednarodne razstave Čudovitost spomina in ki tematizira avdiovizualno zbirko Kongresne knjižnice, ki ima sedež v Washingtonu. Ta velikanski arhiv AV del v nekdanjem bunkerju v mestu Culpeper jo je izjemno fasciniral, a temi arhiva in spomina sta v njenem delu pogosti: "V svojem delu se pogosto ukvarjam z arhivi in tem, kje najdemo spomine ter kako so ti vpisani v naša telesa ali v pokrajino. Zanima me, kako ljudje ustvarjamo arhive. Ta arhiv Kongresne knjižnice ni podoben muzejski zbirki, kjer kustosi osvetljujejo vključena dela in jih predstavljajo javnosti, temveč gre za nepregledno množico vsebin, ki so kompresirane skoraj do točke nerazumljivosti. V filmu se od tega arhiva premaknem k misli o Borgesovi Babilonski knjižnici, ki predstavlja vesolje v obliki velike knjižnice. Pogosto v svojih delih najprej opisujem prostor in njegovo zgodovino, potem pa se spustim v bolj fiktivno plast, ki omogoči, da izstopimo iz neke situacije in razmišljamo o prihodnosti, pozabimo na čas in razmislimo o tem, kaj je arhiv. "
Neveljaven email naslov