Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obzirnost in strah, Seznam prešuštnic, Zadnji v vrsti, Kritikov sen, Pesmi z želvjega otoka, Žalost onkraj sanj, Nevidna zbirka in Belo se pere na devetdeset
Pisatelj, dramatik in scenarist, kolumnist ter filmski in televizijski režiser Goran Vojnović se bo po besedilu Obzirnost in strah nocoj spominjal cele pahljače občutkov: od negotovosti in tesnobe ob grožnji nevidnega sovražnika do notranjega miru in premišljevanja o družbi, v kateri živimo. V oddaji Spomini, pisma in potopisi ob 18.05 na programu Ars namreč nadaljujemo cikel z naslovom Sredi karantene, v katerem slovenski književniki pišejo o svojih odzivih in občutju ob pandemiji covida-19 in predpisani samoosamitvi.
Konec maja je umrl poljski pisatelj Jerzy Pilch. Rodil se je leta 1952 v Wisłi v Šleziji in doštudiral polonistiko na Jagelonski univerzi v Krakowu. Deset let je namenil akademski karieri. Leta 1988 je izšla njegova prva knjiga, zbirka novel z naslovom Izpovedi pisca ilegalne erotične literature. Ustvaril je obsežen literarni opus, omenimo samo dela Seznam prešuštnic, Drugi užitki in Pri mogočnem angelu. Pilch je bil enajstkrat nominiran za poljsko literarno nagrado nike za najboljšo knjigo leta in jo za roman Pri mogočnem angelu leta 2001 tudi prejel. V slovenščini imamo dva Pilchova romana v prevodu Klemena Piska. V nedeljski oddaji Literarni portret ob 22.05 na programu Ars lahko nocoj slišite odlomek iz romana Seznam prešuštnic, ki ga je leta 2005 za Radio prevedla Jana Unuk. Roman je postavljen v sredino 80. let prejšnjega stoletja v Krakov. Na večernih in nočnih tavanjih spremljamo Gustava, asistenta na fakulteti in bodočega pisatelja, švedskega gosta v okviru tako imenovane znanstveno-kulturne izmenjave. Pripetljaji so povezani z njunimi obiski Gustavovih znank, deklet in žena z indeksa adulterarum. Leta 2005, ko smo oddajo posneli, je odlomek interpretiral dramski igralec Željko Hrs.
Pisateljica in dramatičarka Barica Smole je med drugim mojstrica historicistične pisave, metafikcijskih zasukov in asketske pripovedi. V Literarni nokturno smo uvrstili njeno kratko zgodbo Zadnji v vrsti – o izkušnji, ki jo vsi poznamo, pisateljica pa jo je zgostila v sugestivno miniaturo.
Zvočna knjiga Belo se pere na devetdeset
V ponedeljek, 15. junija, se nadaljuje predvajanje zvočne knjige Bronje Žakelj z naslovom Belo se pere na devetdeset. Na sporedu bo šestnajsti od osemindvajsetih delov, zvočno knjigo pa lahko na programu Ars poslušate ob 19. uri oziroma do 24 ur po predvajanju na Arsovi spletni strani.
23. junija, bo minilo 110 let od rojstva francoskega dramaturga Jeana Anouilha, enega pomembnejših francoskih dramatikov 20. stoletja. Jean Anouilh je napisal več gledaliških del: Ples tatov, Ornifile ali Sapica, Povabilo v grad, Škrjanček in drugih. V oddaji Literarni večer v torek, 16. junija, ob 21.00 na programu Ars lahko slišite Anouilhovo delo Kritikov sen v prevodu Aste Znidarčič, v katerem obuja nekaj Molièrovih figur in prikazuje trajno veljavnost Molièrovih likov, mimogrede pa zastavi dobro besedo za prizadevanje tistih gledališčnikov, ki si želijo sodobno podajati klasiko.
8. maja 1930 se je rodil ameriški pesnik, esejist, pisatelj, predavatelj in okoljski aktivist Gary Snyder. Med vrsto njegovih knjig omenimo samo leta 1974 objavljeno zbirko Pesmi z želvjega otoka. S Pulitzerjevo nagrado ovenčano zbirko je leta 2003 poslovenil pesnik in prevajalec Tone Škrjanec. Poslušate jo lahko v torek, 16. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50).
V Literarnem nokturnu v sredo, 17. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50) lahko slišite odlomek iz svežega prevoda kratkega romana Žalost onkraj sanj nobelovca Petra Handkeja. V delu, ki ga je napisal po smrti svoje matere, koroške Slovenke Marije Sivec, ki je leta 1971 naredila samomor, v grobem opiše njeno življenjsko pot, besedilo pa postopoma preraste v portret njene generacije žensk. Za oddajo smo izbrali odlomek, v katerem nam Handke prikazuje neenakopravnost med spoloma, da ženske tedaj torej niso imele “lastne sobe”, hkrati pa se dotakne tudi družbenopolitičnih koordinat in presunljivega dejstva, da so takrat navadni državljani toplo sprejemali Hitlerja. Odlomek interpretira dramski igralec Matija Rozman.
Stefan Zweig je novelo Nevidna zbirka, podnaslovljeno Anekdota iz časa nemške inflacije, objavil leta 1927. V noveli opisuje srečanje berlinskega trgovca z umetninami z nevpadljivim zbiralcem, ki živi v nekem mestecu na Saškem, in je dolgih šestdeset let zbiral odtise del slavnih slikarjev. Trgovec ga obišče, da bi se o tej edinstveni zbirki prepričal na lastne oči. Gospodarska kriza 20. let 20. stoletja in posledična inflacija pa nista obšli tudi zbiratelja in njegove družine. Novelo je za radio priredila in prevedla Ana Jasmina Oseban.
Spored literarnih oddaj med 31. majem in 6. junijem
14. junij
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Charles Dickens: Božična pesem v prozi
Spomini, pisma in potopisi – 18.05 (Ars)
Goran Vojnović: Obzirnost in strah
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Jerzy Pilch (1952–2020)
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Barica Smole: Zadnji v vrsti15. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Nikolaj Jeločnik: Srečanje z Beethovnom16. junij
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Jean Anouilh: Kritikov sen, ob 110. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Gary Snyder: Pesmi z želvjega otoka17. junij
Literarna matineja – 11.05 (Ars)
Francois Rabelais: Gargantua in Pantagruel
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Peter Handke: Žalost onkraj sanj18. junij
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Ilse Brem, avstrijska pesnica, pisateljica, likovna ustvarjalka
Literarni nokturno 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Anna Gavalda: Tolažnica19. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Bruno Frank: Rejec psov20. junij
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Stefan Zweig: Nevidna zbirka
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Henry Michaux: Dnevi tišine
Obzirnost in strah, Seznam prešuštnic, Zadnji v vrsti, Kritikov sen, Pesmi z želvjega otoka, Žalost onkraj sanj, Nevidna zbirka in Belo se pere na devetdeset
Pisatelj, dramatik in scenarist, kolumnist ter filmski in televizijski režiser Goran Vojnović se bo po besedilu Obzirnost in strah nocoj spominjal cele pahljače občutkov: od negotovosti in tesnobe ob grožnji nevidnega sovražnika do notranjega miru in premišljevanja o družbi, v kateri živimo. V oddaji Spomini, pisma in potopisi ob 18.05 na programu Ars namreč nadaljujemo cikel z naslovom Sredi karantene, v katerem slovenski književniki pišejo o svojih odzivih in občutju ob pandemiji covida-19 in predpisani samoosamitvi.
Konec maja je umrl poljski pisatelj Jerzy Pilch. Rodil se je leta 1952 v Wisłi v Šleziji in doštudiral polonistiko na Jagelonski univerzi v Krakowu. Deset let je namenil akademski karieri. Leta 1988 je izšla njegova prva knjiga, zbirka novel z naslovom Izpovedi pisca ilegalne erotične literature. Ustvaril je obsežen literarni opus, omenimo samo dela Seznam prešuštnic, Drugi užitki in Pri mogočnem angelu. Pilch je bil enajstkrat nominiran za poljsko literarno nagrado nike za najboljšo knjigo leta in jo za roman Pri mogočnem angelu leta 2001 tudi prejel. V slovenščini imamo dva Pilchova romana v prevodu Klemena Piska. V nedeljski oddaji Literarni portret ob 22.05 na programu Ars lahko nocoj slišite odlomek iz romana Seznam prešuštnic, ki ga je leta 2005 za Radio prevedla Jana Unuk. Roman je postavljen v sredino 80. let prejšnjega stoletja v Krakov. Na večernih in nočnih tavanjih spremljamo Gustava, asistenta na fakulteti in bodočega pisatelja, švedskega gosta v okviru tako imenovane znanstveno-kulturne izmenjave. Pripetljaji so povezani z njunimi obiski Gustavovih znank, deklet in žena z indeksa adulterarum. Leta 2005, ko smo oddajo posneli, je odlomek interpretiral dramski igralec Željko Hrs.
Pisateljica in dramatičarka Barica Smole je med drugim mojstrica historicistične pisave, metafikcijskih zasukov in asketske pripovedi. V Literarni nokturno smo uvrstili njeno kratko zgodbo Zadnji v vrsti – o izkušnji, ki jo vsi poznamo, pisateljica pa jo je zgostila v sugestivno miniaturo.
Zvočna knjiga Belo se pere na devetdeset
V ponedeljek, 15. junija, se nadaljuje predvajanje zvočne knjige Bronje Žakelj z naslovom Belo se pere na devetdeset. Na sporedu bo šestnajsti od osemindvajsetih delov, zvočno knjigo pa lahko na programu Ars poslušate ob 19. uri oziroma do 24 ur po predvajanju na Arsovi spletni strani.
23. junija, bo minilo 110 let od rojstva francoskega dramaturga Jeana Anouilha, enega pomembnejših francoskih dramatikov 20. stoletja. Jean Anouilh je napisal več gledaliških del: Ples tatov, Ornifile ali Sapica, Povabilo v grad, Škrjanček in drugih. V oddaji Literarni večer v torek, 16. junija, ob 21.00 na programu Ars lahko slišite Anouilhovo delo Kritikov sen v prevodu Aste Znidarčič, v katerem obuja nekaj Molièrovih figur in prikazuje trajno veljavnost Molièrovih likov, mimogrede pa zastavi dobro besedo za prizadevanje tistih gledališčnikov, ki si želijo sodobno podajati klasiko.
8. maja 1930 se je rodil ameriški pesnik, esejist, pisatelj, predavatelj in okoljski aktivist Gary Snyder. Med vrsto njegovih knjig omenimo samo leta 1974 objavljeno zbirko Pesmi z želvjega otoka. S Pulitzerjevo nagrado ovenčano zbirko je leta 2003 poslovenil pesnik in prevajalec Tone Škrjanec. Poslušate jo lahko v torek, 16. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50).
V Literarnem nokturnu v sredo, 17. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50) lahko slišite odlomek iz svežega prevoda kratkega romana Žalost onkraj sanj nobelovca Petra Handkeja. V delu, ki ga je napisal po smrti svoje matere, koroške Slovenke Marije Sivec, ki je leta 1971 naredila samomor, v grobem opiše njeno življenjsko pot, besedilo pa postopoma preraste v portret njene generacije žensk. Za oddajo smo izbrali odlomek, v katerem nam Handke prikazuje neenakopravnost med spoloma, da ženske tedaj torej niso imele “lastne sobe”, hkrati pa se dotakne tudi družbenopolitičnih koordinat in presunljivega dejstva, da so takrat navadni državljani toplo sprejemali Hitlerja. Odlomek interpretira dramski igralec Matija Rozman.
Stefan Zweig je novelo Nevidna zbirka, podnaslovljeno Anekdota iz časa nemške inflacije, objavil leta 1927. V noveli opisuje srečanje berlinskega trgovca z umetninami z nevpadljivim zbiralcem, ki živi v nekem mestecu na Saškem, in je dolgih šestdeset let zbiral odtise del slavnih slikarjev. Trgovec ga obišče, da bi se o tej edinstveni zbirki prepričal na lastne oči. Gospodarska kriza 20. let 20. stoletja in posledična inflacija pa nista obšli tudi zbiratelja in njegove družine. Novelo je za radio priredila in prevedla Ana Jasmina Oseban.
Spored literarnih oddaj med 31. majem in 6. junijem
14. junij
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Charles Dickens: Božična pesem v prozi
Spomini, pisma in potopisi – 18.05 (Ars)
Goran Vojnović: Obzirnost in strah
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Jerzy Pilch (1952–2020)
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Barica Smole: Zadnji v vrsti15. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Nikolaj Jeločnik: Srečanje z Beethovnom16. junij
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Jean Anouilh: Kritikov sen, ob 110. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Gary Snyder: Pesmi z želvjega otoka17. junij
Literarna matineja – 11.05 (Ars)
Francois Rabelais: Gargantua in Pantagruel
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Peter Handke: Žalost onkraj sanj18. junij
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Ilse Brem, avstrijska pesnica, pisateljica, likovna ustvarjalka
Literarni nokturno 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Anna Gavalda: Tolažnica19. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Bruno Frank: Rejec psov20. junij
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Stefan Zweig: Nevidna zbirka
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Henry Michaux: Dnevi tišine
Do sedaj verjetno v slovenskem prostoru še ni bilo tako velike in raznolike razstave, povezane z LGBTIQ+ vprašanji, kot je razstava Naj bo kvir! v Mestni galeriji Ljubljana. Razstava prinaša likovne poglede in misli izbranih umetnic in umetnikov, ki so tudi družbeno kritični, a hkrati razvijajo sodobno avtorsko in estetsko izpovednost, je v spremnem besedilu zapisal kustos Sarival Sosič, ki je razstavo oblikoval v sodelovanju s pesnikom in pisateljem Branetom Mozetičem. »Vprašanje, zakaj LGBTQI+ umetnost, poslušamo znova in znova in zveni nekako tako: »Je sploh še smiselno govoriti o LGBTQI+ umetnosti? Ta sploh obstaja? Čemu te nenehno množeče se črke? Se jim v štiridesetih letih od dekriminalizacije homoseksualnosti ni uspelo prilagoditi na enakopravnost?« Tako svojo spremno študijo, ki bo objavljena v katalogu razstave, začne Domen Ograjenšek, ki razloži, zakaj je tem vprašanjem pomembno posvečati pozornost, razmišlja pa tudi, ali je mogoče v LGBTQI+ oziroma kvir umetnosti zaznati kakšne specifike.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Miklavž Komelj je dobitnik Velenjice - čaše nesmrtnosti, osrednje nagrade Lirikonfesta, ki je bil letos posvečen temi (ne)posvečenost in (ne)svetost poezije v 21. stoletju - njene nove poti, razhajanja in medkulturne razpetosti. "Njegov pesniški subjekt je začetek strašne neučakane geste, ki prehaja iz enega v drugi čas, iz neznanega v znano, iz odkritega v nerazkrito, iz zaveze k molku v razprto poetično besedo. V eni pesmi zapiše, da 'nobena hiša ne bi mogla stati, če v njej ne bi bilo viharja' – in s Komeljevo besedo lahko rečemo, da nobeno življenje ne bi moglo živeti, če v njem ne bi bilo tovrstne poezije." (Iz utemeljitve osrednje nagrade za pesnika Miklavža Komelja)
Esej kot oblika mišljenja in upovedovanja sveta je v dobi poplave mnenj in konstruktov dragocena literarno sredstvo za oblikovanje kritičnega mišljenja, ki ponuja družbi nove poti. Kulturno društvo Marjana Rožanca je sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani podelilo nagrado za najboljšo knjigo esejev. Prejel jo je Robert Simonišek za knjigo Pejsaži - sanjati na soncu. Tri desetletja nagrade Marjana Rožanca kažejo, da nagrajenci tudi kasneje odločno stopijo v javni prostor, kjer puščajo odločne sledi. Žirija, ki so jo sestavljali Manca Košir, Vlado Motnikar, Jonatan Vinkler, Nada Šumi in predsednica Ifigenija Simonović, je poleg Simoniška nominirala še Vesno Milek za knjigo Ogledala, Marka Pavliho za delo Onkraj materialističnega prepričanja. Duhovna dramila, Marcela Štefančiča za Slovenski sen in Uršo Zabukovec za knjigo Levo oko, desno oko.
Naslov zmagovalne zgodbe je Violina in žiletke, na slavnostni prireditvi pa razkrivamo še avtorja besedila in avtorje drugih izbranih zgodb. Zmagovalno zgodbo interpretirajo priznani dramski igralci Vesna Jevnikar, Jernej Kuntner, Blaž Šef, Matej Zemljič in Klara Kastelec. Dogodek povezujeta Maja Moll in Aleksander Golja, pospremi pa ga koncert tria LJD Ensemble z novo skladbo Milka Lazarja Simple pieces.
Na jubilejnem 30. natečaju za najboljšo kratko zgodbo programa Ars Radia Slovenija je dobil nagrado Arsova lastovka Davorin Lenko, pisatelj, ki je do zdaj napisal dve knjigi kratkih zgodb: Postopoma zapuščati Misantropolis in Psihoporn in dva romana: Telesa v temi in Bela pritlikavka. Za Telesa v temi je dobil avtor nagrado Kresnik za najboljši roman leta 2013, njegova peta knjiga izide še letos. Violina in žiletke je lapidarno napisana zgodba o skrajnje mučnem praznovanju božiča.
Literarni večer Ars teatralis je tokrat gostoval v Italiji, v štandreški cerkvi sv. Andreja apostola, ki je ena največjih v goriški nadškofiji. V Štandrežu, kjer je številčna slovenska skupnost, se je leta 1676 rodil tudi kapucinski oče Romuald, krstno imenovan Lovrenc Marušič, v duhovnika posvečen leta 1700. Služboval je med drugim v Gorici in Škofji Loki in prav tam je napisal Škofjeloški pasijon, ki velja za najstarejše ohranjeno dramsko delo, napisano v slovenščini – letos mineva 300 let od prve uprizoritve. In kot je oče Romuald prvi izpričani začetnik slovenskega dramskega jezika, se je veliki italijanski pesnik Dante Alighieri, čigar 700. obletnico smrti zaznamujemo letos, pojavil ob zori italijanskega pesniškega jezika. Idejni vodja cikla Ars teatralis in režiser literarnega večera Odrešenje in onkraj je Alen Jelen, scenarij pa je delo Mateja Venierja. Dramaturški koncept sta zasnovala kot uprizarjanje bralne vaje – neke vrste gledališče v gledališču. Nastopali so Ana Facchini, Nikla Petruška Panizon, Matija Rupel, Danijel Malalan in Igor Velše. Cerkveno akustiko sta glasbeno oplemenitili Apolonija Gantar na orglah in Andrejka Možina na violončelu. Literarni večer Ars teatralis: Odrešenje in onkraj je plod sodelovanja programa Ars, Slovenskega stalnega gledališča Trst, Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in Slofesta – festivala slovenske narodne skupnosti v Italiji. Oblikovanje grafike: Andrej Pisani, Sintesi Hub
Zbor Tenebrae prav letos zaznamuje 20-letnico svojega delovanja. Velja za enega najuglednejših vokalnih sestavov na svetu, v svojem poustvarjalnem delu pa posega po raznovrstnem repertoarju, ki sega vse od 16. stoletja do sodobnih del. Tako bo tudi tokrat ponudil program, imenovan Hvalospev nebeške lepote, ki je razpet med deli Thomasa Tallisa, Antonia Lottija, Gregoria Allegrija in drugih starih mojstrov v prvem delu koncerta ter zborovskimi stvaritvami pretežno angleških skladateljev v drugem. Nigel Shor, umetniški vodja in ustanovitelj zbora, je misli o programski zasnovi na kratko strnil takole: »Program zrcali moje okolje in okolja mojih pevcev. Številni smo namreč začeli kot otroci peti v cerkvenih in katedralnih zborih. Pojemo precej renesančnih del, tudi sodobno, romantično in viktorijansko glasbo. Naš program je eklektičen: tak, kot bi v njem zbrali naša najljubša dela. Izbrane skladbe pojemo že vrsto let, dobro jih poznamo, zato vse teče kot namazano – čeprav skočimo iz renesanse v 19. in 20. stoletje. Pravzaprav so vsa izbrana dela – moje najljubše skladbe.« Drugi, skoraj v celoti angleško obarvani del koncerta, bo tako v znamenju vokalne glasbe Williama Harrisa, Johna Tavenerja, Jonathana Harveyja, Boba Chilcotta, Richarda Rodneyja Benneta in Erica Whitacreja. Koncert zbora Tenebrae, ki se bo v Slovenski filharmoniji začel ob 16. uri, lahko spremljate tudi v neposrednem prenosu na 3. programu Radia Slovenija, programu ARS.
34. grafični bienale Ljubljana z naslovom Iskra Delta spomini na propadlo slovensko računalniško podjetje, a je to zgolj sprožilec za razmislek o preteklosti in prihodnosti.
V sredo, 15. septembra 2021, bo na Ljubljanskem gradu potekala slavnostna prireditev ob 30. natečaju za najboljšo kratko zgodbo. Ob tej priložnosti bo prvič podeljena nagrada Arsova lastovka.
V ponedeljek ljubitelje književnosti, glasbe in radia čaka prav poseben dogodek. Literarni večer iz cikla Ars teatralis z naslovom Odrešenje in onkraj smo tokrat posvetili 700. obletnici smrti Danteja Alighierija in 300. obletnici prve uprizoritve Škofjeloškega pasijona po besedilu štandreškega rojaka, patra Romualda. Neposredni prenos iz cerkve sv. Andreja apostola v Štandrežu bo ob 20. uri na programu Ars in na Radiu Trst A, dogajanje pa bo mogoče spremljati tudi v spletnem videoprenosu.
Neveljaven email naslov