Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obzirnost in strah, Seznam prešuštnic, Zadnji v vrsti, Kritikov sen, Pesmi z želvjega otoka, Žalost onkraj sanj, Nevidna zbirka in Belo se pere na devetdeset
Pisatelj, dramatik in scenarist, kolumnist ter filmski in televizijski režiser Goran Vojnović se bo po besedilu Obzirnost in strah nocoj spominjal cele pahljače občutkov: od negotovosti in tesnobe ob grožnji nevidnega sovražnika do notranjega miru in premišljevanja o družbi, v kateri živimo. V oddaji Spomini, pisma in potopisi ob 18.05 na programu Ars namreč nadaljujemo cikel z naslovom Sredi karantene, v katerem slovenski književniki pišejo o svojih odzivih in občutju ob pandemiji covida-19 in predpisani samoosamitvi.
Konec maja je umrl poljski pisatelj Jerzy Pilch. Rodil se je leta 1952 v Wisłi v Šleziji in doštudiral polonistiko na Jagelonski univerzi v Krakowu. Deset let je namenil akademski karieri. Leta 1988 je izšla njegova prva knjiga, zbirka novel z naslovom Izpovedi pisca ilegalne erotične literature. Ustvaril je obsežen literarni opus, omenimo samo dela Seznam prešuštnic, Drugi užitki in Pri mogočnem angelu. Pilch je bil enajstkrat nominiran za poljsko literarno nagrado nike za najboljšo knjigo leta in jo za roman Pri mogočnem angelu leta 2001 tudi prejel. V slovenščini imamo dva Pilchova romana v prevodu Klemena Piska. V nedeljski oddaji Literarni portret ob 22.05 na programu Ars lahko nocoj slišite odlomek iz romana Seznam prešuštnic, ki ga je leta 2005 za Radio prevedla Jana Unuk. Roman je postavljen v sredino 80. let prejšnjega stoletja v Krakov. Na večernih in nočnih tavanjih spremljamo Gustava, asistenta na fakulteti in bodočega pisatelja, švedskega gosta v okviru tako imenovane znanstveno-kulturne izmenjave. Pripetljaji so povezani z njunimi obiski Gustavovih znank, deklet in žena z indeksa adulterarum. Leta 2005, ko smo oddajo posneli, je odlomek interpretiral dramski igralec Željko Hrs.
Pisateljica in dramatičarka Barica Smole je med drugim mojstrica historicistične pisave, metafikcijskih zasukov in asketske pripovedi. V Literarni nokturno smo uvrstili njeno kratko zgodbo Zadnji v vrsti – o izkušnji, ki jo vsi poznamo, pisateljica pa jo je zgostila v sugestivno miniaturo.
Zvočna knjiga Belo se pere na devetdeset
V ponedeljek, 15. junija, se nadaljuje predvajanje zvočne knjige Bronje Žakelj z naslovom Belo se pere na devetdeset. Na sporedu bo šestnajsti od osemindvajsetih delov, zvočno knjigo pa lahko na programu Ars poslušate ob 19. uri oziroma do 24 ur po predvajanju na Arsovi spletni strani.
23. junija, bo minilo 110 let od rojstva francoskega dramaturga Jeana Anouilha, enega pomembnejših francoskih dramatikov 20. stoletja. Jean Anouilh je napisal več gledaliških del: Ples tatov, Ornifile ali Sapica, Povabilo v grad, Škrjanček in drugih. V oddaji Literarni večer v torek, 16. junija, ob 21.00 na programu Ars lahko slišite Anouilhovo delo Kritikov sen v prevodu Aste Znidarčič, v katerem obuja nekaj Molièrovih figur in prikazuje trajno veljavnost Molièrovih likov, mimogrede pa zastavi dobro besedo za prizadevanje tistih gledališčnikov, ki si želijo sodobno podajati klasiko.
8. maja 1930 se je rodil ameriški pesnik, esejist, pisatelj, predavatelj in okoljski aktivist Gary Snyder. Med vrsto njegovih knjig omenimo samo leta 1974 objavljeno zbirko Pesmi z želvjega otoka. S Pulitzerjevo nagrado ovenčano zbirko je leta 2003 poslovenil pesnik in prevajalec Tone Škrjanec. Poslušate jo lahko v torek, 16. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50).
V Literarnem nokturnu v sredo, 17. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50) lahko slišite odlomek iz svežega prevoda kratkega romana Žalost onkraj sanj nobelovca Petra Handkeja. V delu, ki ga je napisal po smrti svoje matere, koroške Slovenke Marije Sivec, ki je leta 1971 naredila samomor, v grobem opiše njeno življenjsko pot, besedilo pa postopoma preraste v portret njene generacije žensk. Za oddajo smo izbrali odlomek, v katerem nam Handke prikazuje neenakopravnost med spoloma, da ženske tedaj torej niso imele “lastne sobe”, hkrati pa se dotakne tudi družbenopolitičnih koordinat in presunljivega dejstva, da so takrat navadni državljani toplo sprejemali Hitlerja. Odlomek interpretira dramski igralec Matija Rozman.
Stefan Zweig je novelo Nevidna zbirka, podnaslovljeno Anekdota iz časa nemške inflacije, objavil leta 1927. V noveli opisuje srečanje berlinskega trgovca z umetninami z nevpadljivim zbiralcem, ki živi v nekem mestecu na Saškem, in je dolgih šestdeset let zbiral odtise del slavnih slikarjev. Trgovec ga obišče, da bi se o tej edinstveni zbirki prepričal na lastne oči. Gospodarska kriza 20. let 20. stoletja in posledična inflacija pa nista obšli tudi zbiratelja in njegove družine. Novelo je za radio priredila in prevedla Ana Jasmina Oseban.
Spored literarnih oddaj med 31. majem in 6. junijem
14. junij
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Charles Dickens: Božična pesem v prozi
Spomini, pisma in potopisi – 18.05 (Ars)
Goran Vojnović: Obzirnost in strah
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Jerzy Pilch (1952–2020)
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Barica Smole: Zadnji v vrsti15. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Nikolaj Jeločnik: Srečanje z Beethovnom16. junij
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Jean Anouilh: Kritikov sen, ob 110. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Gary Snyder: Pesmi z želvjega otoka17. junij
Literarna matineja – 11.05 (Ars)
Francois Rabelais: Gargantua in Pantagruel
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Peter Handke: Žalost onkraj sanj18. junij
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Ilse Brem, avstrijska pesnica, pisateljica, likovna ustvarjalka
Literarni nokturno 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Anna Gavalda: Tolažnica19. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Bruno Frank: Rejec psov20. junij
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Stefan Zweig: Nevidna zbirka
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Henry Michaux: Dnevi tišine
Obzirnost in strah, Seznam prešuštnic, Zadnji v vrsti, Kritikov sen, Pesmi z želvjega otoka, Žalost onkraj sanj, Nevidna zbirka in Belo se pere na devetdeset
Pisatelj, dramatik in scenarist, kolumnist ter filmski in televizijski režiser Goran Vojnović se bo po besedilu Obzirnost in strah nocoj spominjal cele pahljače občutkov: od negotovosti in tesnobe ob grožnji nevidnega sovražnika do notranjega miru in premišljevanja o družbi, v kateri živimo. V oddaji Spomini, pisma in potopisi ob 18.05 na programu Ars namreč nadaljujemo cikel z naslovom Sredi karantene, v katerem slovenski književniki pišejo o svojih odzivih in občutju ob pandemiji covida-19 in predpisani samoosamitvi.
Konec maja je umrl poljski pisatelj Jerzy Pilch. Rodil se je leta 1952 v Wisłi v Šleziji in doštudiral polonistiko na Jagelonski univerzi v Krakowu. Deset let je namenil akademski karieri. Leta 1988 je izšla njegova prva knjiga, zbirka novel z naslovom Izpovedi pisca ilegalne erotične literature. Ustvaril je obsežen literarni opus, omenimo samo dela Seznam prešuštnic, Drugi užitki in Pri mogočnem angelu. Pilch je bil enajstkrat nominiran za poljsko literarno nagrado nike za najboljšo knjigo leta in jo za roman Pri mogočnem angelu leta 2001 tudi prejel. V slovenščini imamo dva Pilchova romana v prevodu Klemena Piska. V nedeljski oddaji Literarni portret ob 22.05 na programu Ars lahko nocoj slišite odlomek iz romana Seznam prešuštnic, ki ga je leta 2005 za Radio prevedla Jana Unuk. Roman je postavljen v sredino 80. let prejšnjega stoletja v Krakov. Na večernih in nočnih tavanjih spremljamo Gustava, asistenta na fakulteti in bodočega pisatelja, švedskega gosta v okviru tako imenovane znanstveno-kulturne izmenjave. Pripetljaji so povezani z njunimi obiski Gustavovih znank, deklet in žena z indeksa adulterarum. Leta 2005, ko smo oddajo posneli, je odlomek interpretiral dramski igralec Željko Hrs.
Pisateljica in dramatičarka Barica Smole je med drugim mojstrica historicistične pisave, metafikcijskih zasukov in asketske pripovedi. V Literarni nokturno smo uvrstili njeno kratko zgodbo Zadnji v vrsti – o izkušnji, ki jo vsi poznamo, pisateljica pa jo je zgostila v sugestivno miniaturo.
Zvočna knjiga Belo se pere na devetdeset
V ponedeljek, 15. junija, se nadaljuje predvajanje zvočne knjige Bronje Žakelj z naslovom Belo se pere na devetdeset. Na sporedu bo šestnajsti od osemindvajsetih delov, zvočno knjigo pa lahko na programu Ars poslušate ob 19. uri oziroma do 24 ur po predvajanju na Arsovi spletni strani.
23. junija, bo minilo 110 let od rojstva francoskega dramaturga Jeana Anouilha, enega pomembnejših francoskih dramatikov 20. stoletja. Jean Anouilh je napisal več gledaliških del: Ples tatov, Ornifile ali Sapica, Povabilo v grad, Škrjanček in drugih. V oddaji Literarni večer v torek, 16. junija, ob 21.00 na programu Ars lahko slišite Anouilhovo delo Kritikov sen v prevodu Aste Znidarčič, v katerem obuja nekaj Molièrovih figur in prikazuje trajno veljavnost Molièrovih likov, mimogrede pa zastavi dobro besedo za prizadevanje tistih gledališčnikov, ki si želijo sodobno podajati klasiko.
8. maja 1930 se je rodil ameriški pesnik, esejist, pisatelj, predavatelj in okoljski aktivist Gary Snyder. Med vrsto njegovih knjig omenimo samo leta 1974 objavljeno zbirko Pesmi z želvjega otoka. S Pulitzerjevo nagrado ovenčano zbirko je leta 2003 poslovenil pesnik in prevajalec Tone Škrjanec. Poslušate jo lahko v torek, 16. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50).
V Literarnem nokturnu v sredo, 17. junija, na Prvem (23.05) in programu Ars (23.50) lahko slišite odlomek iz svežega prevoda kratkega romana Žalost onkraj sanj nobelovca Petra Handkeja. V delu, ki ga je napisal po smrti svoje matere, koroške Slovenke Marije Sivec, ki je leta 1971 naredila samomor, v grobem opiše njeno življenjsko pot, besedilo pa postopoma preraste v portret njene generacije žensk. Za oddajo smo izbrali odlomek, v katerem nam Handke prikazuje neenakopravnost med spoloma, da ženske tedaj torej niso imele “lastne sobe”, hkrati pa se dotakne tudi družbenopolitičnih koordinat in presunljivega dejstva, da so takrat navadni državljani toplo sprejemali Hitlerja. Odlomek interpretira dramski igralec Matija Rozman.
Stefan Zweig je novelo Nevidna zbirka, podnaslovljeno Anekdota iz časa nemške inflacije, objavil leta 1927. V noveli opisuje srečanje berlinskega trgovca z umetninami z nevpadljivim zbiralcem, ki živi v nekem mestecu na Saškem, in je dolgih šestdeset let zbiral odtise del slavnih slikarjev. Trgovec ga obišče, da bi se o tej edinstveni zbirki prepričal na lastne oči. Gospodarska kriza 20. let 20. stoletja in posledična inflacija pa nista obšli tudi zbiratelja in njegove družine. Novelo je za radio priredila in prevedla Ana Jasmina Oseban.
Spored literarnih oddaj med 31. majem in 6. junijem
14. junij
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Charles Dickens: Božična pesem v prozi
Spomini, pisma in potopisi – 18.05 (Ars)
Goran Vojnović: Obzirnost in strah
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Jerzy Pilch (1952–2020)
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Barica Smole: Zadnji v vrsti15. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Nikolaj Jeločnik: Srečanje z Beethovnom16. junij
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Jean Anouilh: Kritikov sen, ob 110. obletnici rojstva
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Gary Snyder: Pesmi z želvjega otoka17. junij
Literarna matineja – 11.05 (Ars)
Francois Rabelais: Gargantua in Pantagruel
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Peter Handke: Žalost onkraj sanj18. junij
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Ilse Brem, avstrijska pesnica, pisateljica, likovna ustvarjalka
Literarni nokturno 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Anna Gavalda: Tolažnica19. junij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Bruno Frank: Rejec psov20. junij
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Stefan Zweig: Nevidna zbirka
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Henry Michaux: Dnevi tišine
Te dni bi si v Škofji Loki znova lahko ogledali Škofjeloški pasijon jezuita patra Romualda, mogočno uprizoritev našega najstarejšega ohranjenega dramskega besedila, vpisanega tudi na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Ob 300. obletnici njegovega zapisa bi bilo dogajanje letos še posebej veličastno, a epidemske razmere tega ne dopuščajo, prestavljen je na prihodnje leto.
Francis Poulenc se je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja pridružil znameniti francoski šesterici, skupini skladateljev, ki si je za cilj zadala vrnitev k melodiji, tematiki in kontrapunktu, natančnosti in poenostavljenosti. Po vrsti uspešnih del se je Poulenc leta 1936 vnovič zatekel k rimskokatoliški veri, na kar sta vplivala smrt prijatelja in romanje k Črni Mariji v Rocamadur. Leta 1950 je ustvaril Stabat Mater, ki predstavlja največji umetniški dosežek skladateljevih poznih let.
Z zapiranjem javnega življenja so znova zaprte tudi vse kulturne ustanove. Zapirajo se vse galerije, muzeji, knjižnice, arhivi in ograjeni parki. Omejitve bodo po sedanjih napovedih trajale do 12. aprila. V tem času tudi brezstična izposoja gradiva ne bo mogoča, saj knjižnice niso navedene med izjemami. Ker potreba po kulturi ostaja, je, kot vemo, bogato njeno spletno življenje. Tako tudi igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj začenjajo s tretjim delom spletnega projekta Čas za poezijo. S projektom so začeli novembra lani, ko so med zaprtjem gledaliških dvoran njihovim gledalcem in ljubiteljem umetnosti ponujali pobeg v svet poezije. V dveh mesecih je nastala zbirka štiriindvajsetih interpretacij pesmi Srečka Kosovela, februarja pa so projekt nadaljevali z osemnajstimi interpretacijami poezije Franceta Prešerna. Obiskovalci njihovih spletnih omrežij so jim sporočali, da jim poezija tudi v teh, za kulturo težkih časih pomaga ohranjati stik z lepoto umetniške besede, zato so se odločili, da posnamejo še en sklop, Čas za POEZIJO: IZBRANO. Tokrat bodo igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj interpretirali svojo najljubšo poezijo. Pesmi bodo po spletnih omrežjih delili dvakrat tedensko, predvidoma vsak torek in četrtek. Začenjajo danes, s pesmijo Saše Pavček Poljub zapisan, v interpretaciji Doroteje Nadrah
Gledališke uprizoritve partnerskega odnosa in vseh izzivov, povezanih z njim, se pogosto znajdejo na repertoarjih gledališč. Te tematike se je v svoji najnovejši predstavi z naslovom Preblizu lotil tudi režiser Jaša Koceli. Gre za predstavo o milenijskem paru, ženski in moškem, ki se prebijata skozi pasti večletne partnerske zveze. V glavnih vlogah nastopata Domen Valič in Lea Mihevc, sicer pa je predstava nastala v koprodukciji Cankarjevega doma in zavoda Paviljon. Z Jašo Kocelijem se je pogovarjala Ana Rozman in ga najprej vprašala o njegovih vzgibih za pisanje tovrstnega besedila.
Na Prvem programu Radia Slovenija bomo nocoj ob 21:05 premierno predvajali radijsko igro Veliki duhovnik Kajfa. Napisal jo je Ivan Mrak, na odru je bila prvič uprizorjena leta 1981. Več o nocojšnji radijski premieri v prispevku, ki se začenja se z odlomkom iz radijske igre. Delo je priredil Jože Valentič, ki ga je za radio tudi režiral, vendar radijske igre žal ni uspel končati – lani oktobra ga je prehitela smrt. Njegovo režijsko delo je dokončal Alen Jelen, dramaturginja je Vilma Štritof. V radijski vlogi Kajfe nastopa Pavle Ravnohrib, Poncij Pilat je Branko Jordan; glasbeni opremljevalec je Luka Hočevar, tonski mojster pa Urban Gruden.
Nocoj ob 20h si bo mogoče na spletni povezavi platforme Tretji oder premierno ogledati dramo Mestnega gledališča ljubljanskega z naslovom Le zaljubiti se ne smemo sodobnega hrvaškega dramatika Ivorja Martinića v režiji Alena Jelena. Besedilo je prevedla Diana Koloini, sicer tudi dramaturginja predstave, glasbeno opremo je prispevala Darja Hlavka Godina, scenograf je Matej Filipčič, kostumografka Belinda Radulović. Nocojšnjo spletno različico bomo gledali v režiji Klemena Dvornika. V igri Le zaljubiti se ne smemo nastopajo Bernarda Oman, Boris Ostan, Iva Krajnc Bagola in Lara Wolf. Več o nocojšnji predstavi nam bo povedal režiser Alen Jelen, ki je odgovarjal Tadeji Krečič, za kaj v drami Le zaljubiti se ne smemo gre in katere težave sodobnega človeka posebej izrisuje.
Od jesenskega zaprtja gledališč v Sloveniji, na portalu slovenskega gledališča SiGledal poteka spletna akcija Pismo mojemu igralcu. V njej so na prvem mestu gledalci, ki imajo priložnost izraziti svoja razmišljanja, vtise, pohvale igralcem in drugim gledališkim ustvarjalcem, s katerimi se ta čas ne moremo srečati v skupnem, posvečenem prostoru gledališča. Ob Svetovnem dnevu gledališča je v samozaložbi zavoda Novi Zato izšla knjiga 100 pisem mojemu igralcu. Izjemna miselna, izpovedna in zgodovinska vrednost je v beleženju današnjega trenutka skozi oči ljubiteljev gledališča, gledalcev, ki pišejo v rubriko Pismo mojemu igralcu. Tamara Matevc, pobudnica rubrike Pismo mojemu igralcu in sourednica portala SiGledal pa v pismih gledalcev poudarja še pomen subjektivnosti gledalčeve izkušnje. Pismo mojemu igralcu je rubrika, ki se bogati vsak dan, do konca minulega leta je bilo napisanih natančno 100 pisem. Ta so danes natisnjene v knjigi, 100 pisem mojemu igralcu. Rubrika Pisma mojemu igralcu je s časom dobila tudi partnersko rubriko Zapisi iz brloga, v katero svoj čas brez nas – gledalcev, beležijo gledališki ustvarjalci. Več na portalu SiGledal.
Bolgarski radio v okviru evroradijskega posebnega projekta Cvetna nedelja ponuja koncert najstarejšega cerkvenega pevskega zbora v mestu, Cerkvenega pevskega zbora stolne cerkve sv. Nedelje pod vodstvom dirigenta profesorja Miroslava Popsavova. dolgoletnega profesorja zborovskega dirigiranja na Narodni glasbeni akademiji Panča Vladigerova in ustanovitelja študija cerkvene glasbe. Koncert, ki ga bomo slišali, je potekal 21. novembra leta 2019, na bolgarski pravoslavni praznik Prikazanja Bogorodice (Matere božje) v templju. Ta dan je zaznamovala tudi 140. obletnica moškega pevskega zbora sofijske stolne cerkve sv. Nedelje. V liturgičnem letu bolgarske pravoslavne cerkve pa je 21. november tudi dan krščanske mladine in krščanskih družin.
Litovski radio letos v okviru posebnega evroradijskega projekta Cvetna nedelja ponuja koncert mestnega zbora Jauna muzika iz Vilne, godalnega kvarteta Mettis in violončelista Povilasa Jacunskasa, ki so nastopili na koncertu 14. marca v cerkvi sv. Katarine v Vilni. Program koncerta je sestavljala glasba Johna Tavenerja, Maxa Richterja in Vidmantasa Bartulisa.
V okviru posebnega evroradijskega glasbenega dneva Cvetna nedelja Vatikanski radio predvaja koncert, ki ga je vokalni ansambel De Labyrintho izvedel 11. januarja v Sala Assunta (dvorani Vnebovzetja) Vatikanskega radia. Slišali bomo njihovo poustvaritev Žalostink preroka Jeremije (Lamentazioni del profeta Geremia) skladatelja Marc'Antonia Ingegnerija.
Neveljaven email naslov