Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Četrta akcija za kulturo
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je pred ministrstvom za kulturo pripravil četrto akcijo za kulturo, med katero so protestniki zrli v ministrstvo za kulturo in čakali na odziv.
Protestniki so sicer pred enim tednom napovedali, da ob torkih ne bodo več protestirali, saj se bodo pridružili širšim petkovim protestom. Razlog, da so si premislili, so žalitve, vztrajanje oblasti v nedialogu in v stopnjevanju nasilja, ki se je odrazilo v petkovih aretacijah. Te je sprožil prestop zaščitne ograje posameznikov iz njihovega aktiva, ki so želeli pobrati papirnate rekvizite.
Protestniki so na četrti akciji pripravili teater. Oder je bilo ministrstvo za kulturo, oni pa občinstvo. S sabo so prinesli stole, se posedli pred ministrstvo in vanj zrli v tišini 15 minut, s pričakovanjem, ali se bo kaj zgodilo, ali bo kdo prišel iz ministrstva in z njimi vzpostavil dialog, ki ga ni bilo. Ob koncu je nepričakovano performans izvedel tudi plesalec iz Japonske, ki živi in dela v Sloveniji.
Vse torkove akcije so pripravili ob 15. uri, v času, ko naj bi po njihovem ministrstvo še delalo, vendar se tam, kot pravijo, nihče ne zgane. To se po njihovem kaže tudi v pomanjkanju razvojno usmerjenih ukrepov, ki bi zagnali polje kulture zaradi posledic epidemije. Ministra Vaska Simonitija pozivajo k predstavitvi ukrepov ali pa naj ukrepa predsednik vlade Janez Janša.
Četrta akcija za kulturo
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je pred ministrstvom za kulturo pripravil četrto akcijo za kulturo, med katero so protestniki zrli v ministrstvo za kulturo in čakali na odziv.
Protestniki so sicer pred enim tednom napovedali, da ob torkih ne bodo več protestirali, saj se bodo pridružili širšim petkovim protestom. Razlog, da so si premislili, so žalitve, vztrajanje oblasti v nedialogu in v stopnjevanju nasilja, ki se je odrazilo v petkovih aretacijah. Te je sprožil prestop zaščitne ograje posameznikov iz njihovega aktiva, ki so želeli pobrati papirnate rekvizite.
Protestniki so na četrti akciji pripravili teater. Oder je bilo ministrstvo za kulturo, oni pa občinstvo. S sabo so prinesli stole, se posedli pred ministrstvo in vanj zrli v tišini 15 minut, s pričakovanjem, ali se bo kaj zgodilo, ali bo kdo prišel iz ministrstva in z njimi vzpostavil dialog, ki ga ni bilo. Ob koncu je nepričakovano performans izvedel tudi plesalec iz Japonske, ki živi in dela v Sloveniji.
Vse torkove akcije so pripravili ob 15. uri, v času, ko naj bi po njihovem ministrstvo še delalo, vendar se tam, kot pravijo, nihče ne zgane. To se po njihovem kaže tudi v pomanjkanju razvojno usmerjenih ukrepov, ki bi zagnali polje kulture zaradi posledic epidemije. Ministra Vaska Simonitija pozivajo k predstavitvi ukrepov ali pa naj ukrepa predsednik vlade Janez Janša.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled razstava Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev, od 1930 do danes. Svet znotraj prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe.
V ljubljanskem Kinodvoru bo nocoj slovenska premiera kratkega filma Sestre, ki je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Posnela ga je Katarina Rešek – Kukla, ki jo poznamo tudi kot glasbenico in režiserko videospotov. Svojo prepoznavno estetiko, pri kateri je v ospredju telesnost, je uspešno prenesla tudi v svoj kratki film; v Sestrah, zgodbi o treh prijateljicah, ki se s patriarhalnim okoljem blokovskega naselja spopadajo tako, da trenirajo borilne veščine in se oblačijo v ohlapna oblačila, zaveznico pa najdejo v transspolni ženski iz sosednjega bloka. V filmu nastopajo Sarah Al Saleh, Mina Milovanović in Mia Skrbinac.
Ob 30. obletnici samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled postavili občasno razstavo s pomenljivim naslovom Služimo narodu. Obiskovalci naborniški sistem nekdanje socialistične Jugoslavije spoznavajo skozi osebne zgodb ljudi, ki so od leta 1957 pa do 1991 služili v JLA. Na razstavi so predstavljene vojaške izkušnje tudi direktorja muzeja Toneta Kregarja.
Neveljaven email naslov